![]()
Umrla mi je mama in pričakujem, da je z oporoko vse zapustila moji sestri. Ko je pred leti umrl oče, je z oporoko vse zapustil moji sestri, sestra pa je želela preprečiti, da bi jaz dobila nujni delež. Takrat jo je sodišče napotilo na pravdo, ki je trajala skoraj 7 let, sestra pa je v tem času neomejeno uživala in uporabljala tudi tisti del nepremičnine, ki mi ga je po končani pravdi zapuščinsko sodišče dodelilo v obliki nujnega deleža. Zdaj, ob materini smrti pričakujem isto, zato želim, da
se zavaruje zapuščina - nepremičnina, da je sestra ne bi uporabljala. Mama je namreč stanovala v polovici hiše, ki sta jo zgradila z očetom, sestra pa v drugi polovici, ki jo je podedovala po očetu. Kako naj preprečim, da bi sestra neomejeno razpolagala z maminim stanovanjem, avtom in drugimi stvarmi, če bo ponovno šla v pravdo zato, da jaz ne bi dobila nujnega deleža? Kako lahko to najhitreje in najlažje dosežem?
![]()
Ali morajo imeti novogradnje zagotovljena tudi skupna parkirna mesta? Če je odgovor da, kolikšen delež vseh parkirnih mest? In kakšna je pravna podlaga za to? Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor! Lep pozdrav!
![]()
Moje vprašanje je takole, mož je edini lastnik stanovanja, čeprav sva ga kupila oba, vendar se je takrat vpisal on kot lastnik. Sedaj bi rada uredila, da sva lastnika oba. Kje lahko to urediva? Bodisi, da je pol pol ali solastništvo, seveda tisto, kar je boljše. Prosim vas,če me lahko napotite, kam in kako to urediti. Hvala. Lep pozdrav.
![]()
Z možem sem solastnica oziroma direktorica podjetja v katerem pa nisem bila nikoli zaposlena, ker je podjetje zaradi neplačevanja dolgov kateri so nastali zaradi nekaterih podjetij, ki niso plačevala za opravljeno delo, žal zašlo samo v dolgove tako, da je prišlo da rubeža njegove hiše, me zanima kaj lahko storim, da se zaščitim pred temi dolgovi katere sama nebi mogla nikoli odplačati z mojo plačo. V primeru, da se mu kaj zgodi ali, da se ločiva nebi rada nosila posledic za katere nisem nič
kriva. Prosila bi Vas,če mi lahko pomagate.
![]()
Po smrti moje mame sem postal lastnik deleža (hiša+zemljišče) 3/4, nečakinji pa imata delež vsaka 1/8 (v hiši 24 m2). Moram omeniti, da sem se obrnil na solastnici z 2 ponubama, pa sta obe zavrnili.
Od takrat naprej niti nista več z mano komunicirali, obračata se name le pisno. Ena z grožnjami o tožbi, druga da bo zahtevala sodno varstvo nad omenjeno hišo in zemljiščem. Ker se za sporazumno razdelitev oz. deljenje stroškov nismo uspeli dogovoriti, sem se odločil , da to naredim sam. Gre le za delitev hiše. Postopek razdelitve je že v teku ampak ni še dokončan. Obe solastnici imata dovoz ter lasten vhod, da lahko dostopata do nepremičnine. Prav tako imam tudi sam z družino še vedno tam
stanovanjsko pravico, naj pa navedem, da nikoli nista prispevali ničesar za obnovo hiše ali stroškov.
Zanima me kaj me čaka, ali bo dosegla sodno varstvo, glede na to, da je ta moj postopek še v teku, kam naj se obrnem? Za kakršen koli nasvet bom zelo hvaležen.
![]()
S partnerjem se po 10-ih letih izvenzakonske skupnosti razhajava. Stanujeva v mansardnem stanovanju v hiši mojih staršev. Ker se noče izseliti iz stanovanja bi rada sprožila postopke o delitvi premoženja. Odtujil mi je vse račune in položnice, ki sva jih skupaj plačevala, ki pa so tudi večinsko na moje ime ali ime mojih staršev. Prosim svetujte mi kakšne postopke naj sprožim in ali on lahko dokazuje z odrezki in računi, ki niso na njegovo ime, koliko je vložil v skupno domovanje?
![]()
Z dedovanjem po očetu in uveljavitvijo svojih vlaganj sem pridobila lastniški delež na nepremičnini, v kateri je večji del solastnik še živeča mati, delno (po očetu) brat (ki ne živi v hiši) in jaz. Glede na to, da hiša potrebuje večja investicijska vlaganja (obnova strehe / zamenjava peči za centralno ogrevanje...) me zanima, ali (glede na to, da mati nima sredstev za obnovo) v kolikor obnovo financiram sama, ta vlaganja potem uveljavljam bodisi kot delež na hiši, ko se bo delila dediščina
po materi, ali na kak drugi način?
![]()
Smo pet članska družina, živimo v manjšem bloku z 14 stanovanji. Pred tremi leti smo se preselili, smo najemniki, lastnik je občina. Imamo problem s sosedom nad nami, saj nas že nekaj časa obtožuje, da iz našega stanovanja smrdi v njegovega po raznih sprejih. Večkrat sem ga povabila, naj vstopi in sam poišče izvor smradu. Vsakokrat je zavrnil. Gospod je že precej v letih, z hudo obliko sladkorne. Danes je prišel zvonit na vrata, da kdo od nas mu je prišel trkat??!! Po pogovoru z nekaterimi
sostanovalci sem ugotovila, da si vsake toliko časa izbere novo žrtev. Razmišljam, da bi se za pomoč obrnila na občino, kot lastnika stanovanja in na policijo. Kaj mi v tem primeru lahko svetujete?
![]()
Zanima me, ali ima lahko lastnik stanovanjske pravice v večstanovanjski zgradbi (bloku), v svoji kleti pralni stroj, katerega odtok ima speljan v skupni prostor vseh stanovalcev (pralnico), brez dovoljenja oz. soglasja ostalih prebivalcev bloka. Vse skupaj si je sam napeljal vodo in elektriko skozi tla svojega stanovanja v svojo klet, od tu pa nestrokovno samo eno jekleno cev speljano v odtok, ki je v pralnici. Lepo prosim za odgovor, saj smatram, da je s tem kršil določene predpise!
![]()
Sosed ima travnik, ki meji na mojo parcelo s hišo. Na oddaljenosti štirih metrov od hiše je jeseni na mejo postavil električnega pastirja, za njim je navozil bale s senom in pripeljal čredo škotskega višavskega goveda. Sedaj je postal velik problem, ker je postalo tukaj pravo gnojišče in močno smrdi, kaj šele spomladi, ko se otopli. Prosim, da mi svetujete kaj lahko ukrenem, da bi sosed oddaljil čredo od moje hiše. Moram povedati, da ima več travnikov in bi to lahko naredil. Hvala za odgovor
in nasvet.
![]()
Pred kratkim sta mi starša preko darilne pogodbe prepisala 2. nadstropje hiše, ki je zgrajen do tretje podaljšane gradbene faze. Prvo gradbeno dovoljenje je bilo izdano leta 1962, kasneje leta 2001 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za prenovo strehe in za dozidavo manjšega prizidka (stopnišče). Če želim izdelati 2. nadstropje potrebujem stanovanjski kredit, ki zahteva gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 10 let. Tu nastane težava, ker ne vem, ali moram pridobiti novo gradbeno dovoljenje
ali potrebujem novo potrdilo gradbenega dovoljenja iz leta 1962? Ali potrebujem gradbeno dovoljenje za balkon? Hvala za odgovor!
![]()
Sam sem lastnik polovice nepremičnine, katera ni fizično razdeljena. Na drugi polovici ima banka izterjavo na podjetju, ki ni plačevalo - je v stečaju. Zanima me, ker bo banka prodala svoj del na ajpesu, kakšne pravice in obveznosti ima nov solastnik (ali lahko posluje in kje, ker je več pisarn, lokalov, stanovanje, garaža.....itd).
![]()
Zanima me ali imam pravico do fotokopije oporoke po še živeči materi, kajti prvi dedič ima oporoko doma in si jo lahko v miru prebere (mati je popolnoma dementna in slepa popolnoma na eno oko na drugo delno) kot tudi drugi dedič. Sama sem jo dobila na vpogled le tri minute. Moje ime je napačno napisano v oporoki kot je v rojstnem listu. Pri tej oporoki sumim na prisilo in zvijačo obeh teh dedičev. Prosim za odgovor saj sumim, da je bil prvi dedič tisti, ki je v tej oporoki delil mamino
premoženje in bil prisoten pri notarju oziroma si je sam napisal oporoko.
![]()
Poročena sem 12 let. V zvezi sem prodala svojo domačijo, sedaj se bom ločila, živiva pri njegovih starših. Imava enega otroka, a sedaj sem ostala brez strehe nad glavo. Ali mi kaj pripada od skupne zveze, tukaj ne morem živeti, ker ima on drugo in mi noče plačevati za otroka. Službo imam za določen čas do 12 01 2010, za naprej ne vem.
![]()
Pozdravljeni! Sem najemnik neprofitnega stanovanja, prav tako moja mati. Po smrti njene mame, je ostalo stanovanje. Ker želiva z mamo ostati v stanovanjih v katerih sva, dedovanega pa oddajati ali prodati, me zanima, kako se je najpametneje lotiti tega?
![]()
Po postopku denacionalizacije smo dobili nazaj zemljo. Ta zemlja je razdeljena na več parcel, katere pa niso vse skupaj, ampak so razmetane na treh kompleksih. Na vseh parcelah pa so lastniki tudi dediči. Parcele so različnih katasterskih razredov in bonitet (gozd, travnik, njiva).
Sedaj pa bi jaz rad svoj del vrnjene zemlje odmeril od ostale in jo združil na enem kompleksu, kar je v naravi tudi mogoče izvesti.
![]()
Smo podnajemniki nepremičnine Slovenskih železnic d.o.o. že 18 let, ki jih zastopa stanovanjska zadruga Atrij. V teh letih so nam menjali samo pokrove na kanalizacijah. Leta 2007 smo sami menjali okna, ki so bila v zelo slabem stanju, menjali smo vrata, podboje, ki so bili prhli. Renovirali smo celotno stanovanje. Nato smo jim poslali račune in jih zaprosili za povrnitev sredstev, ter jih prosili za novo streho saj sami nismo imeli dovolj sredstev. Čez nekaj mesecev je prišel njihov cenilec,
ki je videl hišo tudi v starem stanju.
![]()
Naša soseda želi meni in možu podariti parcelo, ki je zraven naše in me zanima kakšni so nadaljnji postopki, kam naj se obrnem in kako je bolj smiselno skleniti pravni posel - ali z darilno pogodbo ali z kupoprodajno ali kako drugače? Namreč z možem želiva na tem zemljišču, ki je zazidljivo, zgraditi hišo, zato morava najprej prepisati parcelo na naju. Kako naprej? Hvala za odgovor.
![]()
Zanima me sledeče: od svoje meje (ki je stičišče z gozdno potjo in vaško lokalno cesto) sem šla cca 1,5 m navznoter, da imam lahko parkiran avtomobil. Sosedje so mi prerezali že 11 gum in kličejo policijo za nepravilno parkiranje. Zanima me, če lahko postavim cvetlična korita na mejo oz. ali se moram odpovedati svoji lastnini v korist države?
![]()
Pozdravljeni, nameravam si urediti podstrešje v bivalno enoto v večstanovanjskem bloku. Zanima me ali obstaja skupna (ena) pogodba z etažnimi lastniki oziroma ali moram z vsakim posebej sklenit pogodbo? Hvala
![]()
Preko kmetijskega sklada RS smo najeli kmetijsko zemlljišče (kategorija 2 - sadovnjak in trte) v velikosti 850 m2. Del parcele smo namenili vrtu. Za obdelavo potrebujemo orodje, parcela je oddaljena od našega bivališča 8 km. Zanima me ali potrebujemo soglasje kmetijskega sklada pri postavitvi kmečke lope 250x250 m? Zanimajo me tudi sankcije ,če jo postavimo brez lokacijske informacije in ali se izvajajo le na podlagi predhodne prijave npr. sosedov?
![]()
Gradim novogradnjo. Objekt je velik 11 X 9, višina objekta je 11,55 metra. V dovoljenju sem imel vpisano pritličje, nadstropje, mansardo. Mansardo sem pozidal normalno in hotel v občini narediti ravno streho. Občina je podpisnica eko regije in vsega zelenega, kar se da podpisati. Prav tako sama gradi novi objekt brez strehe oziroma je sezidala novo upravno stavbo z ravno streho.
![]()
V stanovanjskem bloku s cca 72 stanovanjskimi enotami in cca 30 skupnimi parkirišči, so določeni stanovalci na sestanku predlagali, da bi posamezniki želeli odkupiti posamezna parkirna mesta. Stanovanj je veliko, parkirnih mest pa ni dovolj za vse. Lahko se tudi zgodi, da vsi, ki bi želeli odkupiti parkirni prostor, sploh ne bi niti imeli te možnosti. Ali obstaja pravna podlaga, s katero lahko preprečimo takšno razprodajo skupnih parkirišč? Kakšen delež lastnikov se mora s tem predlogom
strinjati?
![]()
Spoštovani, z možem želiva graditi prizidek k obstoječi hiši, katere je že polovični lastnik moj mož. Njegova mama bo sedaj naredila darilno pogodbo še za svojo polovico parcele.To bomo seveda overili pri notarju in vpisali v zemljiško knjigo. Bi bilo potrebno prepisati tudi polovico obstoječe hiše? Ali lahko bratje (2) kasneje kakorkoli izpodbijajo pogodbo? Kaj pa midva z možem, ali morava za prizidek že pred gradnjo urediti lastnišvo obeh, če želim kot žena biti lastnica novega prizidka
hiše?
![]()
Imam soseda, kateri ureja in pokosi travo na vseh svojih 30.000 kvadratnih metrih, le zraven moje parcele v širini 3 metrov in dolžini 400 metrov že 2 leti ne naredi ničesar, ker meni, da ima to pravico. Na sami meji ima tudi 2 hruški, kateri plodovi v jeseni padajo na mojo zemljo. Zanima me, kaj določa zakon oz. kako naj ga prisilim, da vse to počisti?
![]()
Spoštovani! Z darilno pogodbo sem od očeta dobil vinograd z zidanico v Halozah. Oče je to podedoval od svojih staršev. Z mojo materjo sta počasi zidanico preuredila v bivalni vikend. Po očetovi smrti moj brat in sestra zahtevata nujni delež, čeprav nista imela interesa delati v vinogradu. Zanima me kolikšen delež jima pripada, oziroma po kakšnem ključu bi se to delilo? Zanima me še kako je v primeru, če je vinograd kmetijsko zaščiten oz. kje lahko izvem če sploh je kmetijske zaščiten? Hvala
za odgovore.
![]()
Skladno z vašim cenjenim vprašanjem vam PRAVNA VARNOST brezplačno odgovarja in svetuje:
![]()
Spoštovani! Soseda prosi za pridobite služnosti za njeno dovozno pot. Ker del poti ni njene, ampak bi šla pot tudi preko našega zemljišča prosi naju z možem, da ji odobriva služnost za pot. Vendar pa sva z možem ugotovila, da bi imela ta dovozna pot ovinek in bi bila širina poti 3 m na delu ovinka premalo. Ponudila sva ji več zemlje, pa soseda pravi,da je ne rabi. Grozi celo, da bo iztožila nujnost poti. Z možem veva le to, da je 3 m za zavijanje premalo, še posebno za gradbene stroje in
tovornjake. Bojiva se, da bodo vsi vozili izven pasu 3m, po najini zemlji.
S tem vprašanjem se ukvarjamo že 3 leta, soseda ni pripravljena na noben dogovor več. Koliko se ji lahko služnost največ zaračuna? Verjetno bo imela na našem zemljišču možnost priklopa elektrike in vode. Ker sva z možem morala prehoditi trnovo pot, da voda in elektrika sploh bosta na naši parceli, ji tudi za to ne bi dala zastonj služnosti. Koliko lahko zaračunava za služnost za priklop elektrike in vode?
![]()
Spoštovani! Na vas se obračam s prošnjo, da v mojem primeru ugotovite pristojnost urejanja odvodnjavanja meteorne vode in sicer: imamo stanovanjsko hišo na parceli, ki meji s sosednjo parcelo na kateri odvodnjavanje meteorne vode ni urejeno. Lastnik sosednje parcele je Agrarna skupnost. Ker neurejenost meteorne vode spodjeda brežino na sosednji parceli, je nevarnost, da bi naša hiša splazela po hribu (cca 50 m). Naj dodam še to, da meteorna voda priteče na našo parcelo ravno
tako z drugega zemljišča Agrarne skupnosti, vendar smo na naši parceli meteorno vodo uredili s pomočjo Krajevne skupnosti. Krajevna skupnost je tudi uredila odvodnjavanje (pred 20 leti ) na zemljišču Agrarne skupnosti, vendar sedaj se je zaradi posedanja terena trasa odvodnjavanja premaknila in bi bila nujna sanacija.
![]()
Pozdravljeni, ker se najbolj ne spoznam na take zadeve, se obračam na vas. Imam eno vprašanje: zgrajena je nova hiša, katera še ni vpisana v zemljiško knjigo. Ta nova hiša je nadomestna gradnja stare in se še sedaj držita skupaj. Sedaj nameravamo vpisati to novo hišo v zemljiško knjigo, seveda po vseh pregledih. Smo iz okolice MB. Radi bi to staro hišo podrli. Sedaj me pa zanima ali lahko to storimo sami ali moramo za to poklicati kakšne strokovnjake? Kakšna je višina stroškov z odstranitvijo
stare hiše? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
![]()
Pozdravljeni, 3 leta sem že lastnik zemljišča, katerega sem dobil od staršev z darilno pogodbo. Med tem časom sem pridobil gradbeno dovoljenje, sedaj pa to zemljišče prodajam in me zanima kako je s plačilom davka, koliko bom moral plačati?
![]()
Moja starša sta umrla pred več kot dvema letoma. V oporoki sem zapisan kot sin ali prvi dedič. Dediščina zadeva starejšo hišo, vrt in stavbno zemljišče. Nadalje sta kot dediča zapisana še oba moja nečaka. Vsak od nas ima tretjinski delež. Sam ne živim v tej hiši ampak drugje. Tako, da sedaj celotno hišo koristita oba nečaka. Torej, s tem koristita tudi moj tretjinski delež.
Zato me zanima sledeče:
1. Ali lahko za ta moj delež, zahtevam najemnino ali uporabnino?
2. Kaj naj naredim, če to mojo zahtevo zavrnejo?
3. Ali lahko to uporabnino ali najemnino uveljavljam tudi za dve leti nazaj?
4. Kaj naj naredim, če tudi to mojo zahtevo zavrnejo?
![]()
Že pred časom sem vam pisala glede razdelitve premoženja, katero je trenutno pisano vso na mojega bivšega partnerja. Imava hišo in stanovanje. V stanovanju živim sedaj jaz z mojima staršema. Ker je trenutno še on lastnik, je dal odklopiti dovod za plin in elektriko. Sedaj sem vložila zahtevek za razdelitev premoženja ter prepoved obremenitve in odutjitve premoženja. Kakšen je sedaj postopek, da bi se elektrika in plin čim hitreje priklopila nazaj?
![]()
Pozdravljeni! Kot lastnica zasebnega stanovanja bi rada del le-tega v poslovne namene oddajala prijatelju, ki je samostojni podjetnik. Zanima me, kaj moram pred tem storiti, da ne bom v prekršku - glede davčnih obveznosti in glede stanovanjskega zakona?
Globoko vam bom hvaležna za vašo čim prejšnjo pomoč!
![]()
Prosim vas za nasvet glede ukinitve služnostne poti po moji parceli. Zadeva je dokaj zapletena, ker sva z možem dovolila uporabljati pot in vpisana je v ZK. Zanima naju, če lahko prekineva pogodbo o služnosti? Leta 2001 sva kupila staro hišo in veliko parcelo. Ker sosed ni imel poti sva mu morala dovoliti služnost. Nisva vedela da je tudi njegova partnerka kupila (od iste lastnice) del hiše, ki je bil prizidek njihove hiše. Če bi to takrat vedela se nebi strinjala z služnostjo, ampak bi jima
ponudila del poti v odkup. Ko sva kupila hišo je sosed bil do naju zelo prijazen, pripravljen dati polovico poti samo, da bi midva to uredila po uradni poti.
![]()
Pozdravljeni, imam več vprašanj v zvezi z upravljanjem večstanovanjskih stavb in sicer: 1. 31.07.2009 je bil v Uradnem listu objavljen pravilnik o upravljanju večstanovanjsih stavb (večji del pravilnika začne veljati 01.01.2010) in me zanima, če je sedaj delitev stroškov po tem pravilniku obvezujoč ali je še vedno možno, da se lastniki drugače dogovorijo? 2. Ali laho upravnik sam razpolaga z rezervnim skladom (na primer: marca je prišel velik poračun za skupno elektriko in je le-to poravnal
iz rezervnega sklada, brez da bi o tem povprašal lastnike, tudi kadar gre za kakšne stroške vzdrževanja)? 3. Upravnika smo se že večkrat opozorili, da čistilka slabo čisti skupne prostore, vendar do sedaj ni nič ukrepal. Sicer je povedal čistilki za pritožbe, vendar jo vneto zagovarja. Prejšnji teden pa sem jo videla, ko je očistila le spodnji del bloka (zgornja dva nadstropja se sploh ni dotaknila). Ali kahko zavrnem plačilo stroškov čistilke z utemeljitvijo, da storitev ni bila v celoti
opravljena? Za pomoč se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.
![]()
Pozdravljeni,
Letos septembra bom dopolnila 26 let, moj oče je umrl približno 19 let nazaj, imeli smo skupno stanovanje, ki je bil last mame in ga je prodala - tudi onadva sta bila takrat že ločena. Mami mi je povedala, da je bil oče v dolgovih, drugače pa je bil iz hrvaške strani. Tam ima še živega očeta in mamo ter brata in njegovo ženo z dvemi otroki. Ker so tudi odnosi med mojo mamo in očetovo družino že od nekdaj napeti, tudi sama jaz od njegove smrti nisem imela bistvenega stika s to družino prav
tako ne mama. Mama sploh ni želela na pogreb, jaz se ga praktično ne spomnim ter tudi na zapuščinski razpravi ni bila. Ne vem kaj se je dogajalo, vem samo, da je imel dolgove. Kako se v to prepričati? Če predpostavimo, da je oče imel dolgove, kdaj sem jaz upravičena od njegove družine za nujni delež, če sploh sem?
![]()
Sama prodajam stanovanje brez nepremičninske agencije. Pokliče me neka agencija, če lahko pripelje potencialnega kupca na ogled. Ta kupec je najel to agencijo za iskanje stanovanja, jaz pa nimam nikakršne pogodbe z to agencijo. Kupec se odloči za nakup moje nepremičnine. Moje vprašanje se glasi: ali sem tudi jaz obvezna plačati agenciji provizijo ali samo kupec, ki je najel agencijo. Poudarjam še enkrat, agencije nisem najela, niti nisem z njo podpisala nobene pogodbe. Ali agencija lahko
zahteva od mene plačilo 2% provizije? Posel še ni sklenjen.
![]()
Spoštovani! Nedavno sem izvedel, da moja teta želi prepisati njeno napremičnino - parcelo name. Ker sem komaj postal polnoleten in s tem nimam nič izkušenj, me predvsem zanima, kakšni stroški nastanejo s prepisom in potem ko je to opravljeno. Ali moramo potem plačevati kake prispevke, davke? Najlepša hvala za odgovor.
![]()
Zazidal sem prizidek k hiši in dobil gradbeno dovoljenje, ki sem ga čakal leto in pol. Prizidek je oddaljen od sosedov mejašev več kot 8 metrov, vendar je referent na UE zahteval njihovo soglasje, kar mislim da ni prav.
Zanima me, kam naj se obrnem za nepravilni postopek referenta UE, ker sem dobil zaradi tega gradbeno dovoljenje 2 meseca kasnej.
![]()
Zanima me ali potrebujem dovoljenje sosedov za gradnjo in odprtje kovaške delavnice?
![]()
Zanima me, če potrebujem soglasje stanovalcev za izvedbo naslednjih del:
1.Izpeljava glavnega napajalnega kabla za elektriko z že obstoječega lastnega števca po skupnem hodniku. Po končanem delu vrnemo v prvotno stanje.
2.Napeljava glavne vodne cevi od lastnega števca čez skupno zemljišče. Po končanem delu vrnemo v prvotno stanje.
3.Speljava odtočne cevi prek skupnega zemljišča do lastne greznice. Po končanem delu vrnitev v prvotno stanje.
4.Širitev oken v kletnih prostorih.
![]()
Pozdravljeni! Zanima me, kje najdem podatke, kaj šteje za najemnika vlaganje v najeti poslovni prostor in kakšne so amortizacijske stopnje (laminat)? Ali lahko najemnik zahteva povračilo za beljenje v raznih barvah - neki svoj stil, čeprav mora ob izpraznitvi prostor znova prebelit?
![]()
Živim v več stanovanjski hiši, kjer je sosed nekaj mesecev nazaj prenavljal stanovanje nad mojim in sedaj mi zamaka v kuhinji. Kljub opozorilom glede problema, sosed ne stori ničesar. Kaj lahko naredim?
![]()
Pozdravljeni,
pred enim letom sem kupil stanovanje v večstanovanjski hiši. Hiša je bila v celoti adaptirana, saj je investitor iz dveh stanovanj naredil osem stanovanj, za kar je tudi pridobil gradbeno dovoljenje za adaptacijo. Ob nakupu stanovanja pa nisem prejel kopije uporabnega dovoljenja. Sedaj vas sprašujem, kje lahko preverim, ali je bilo uporabno dovoljenje sploh izdano, saj mi ga investitor ni izročil. In kakšne imam možnosti, če morda uporabno dovoljenje sploh še ni bilo izdano? V stanovanju pa
že živim. Hvala za odgovor.
![]()
Spoštovani, zanima me, ali nas lahko tast, ki je lastnik hiše v kateri živim z družino že več kot 10 let kar odjavi - brez naše privolitve. Hvala za odgovor!
![]()
Spoštovani, v večstanovanjski stavbi kjer je 54 etažnih lastnikov, smo ugotovili, da imajo od tega osem do devet etažnih lastnikov v svojem stanovanju prijavljeno dejavnost (s.p. ali d.o.o.). Nihče od teh ni pridobil soglasja solastnikov za opravljanje svoje dejavnosti v lastnem stanovanju iste stavbe. Vse s.p. in d.o.o., je moč preveriti preko interneta, kjer je razvidna njihova dejavnost na istem naslovu, kjer bivajo.
Ali je to dopustno oz. kaj lahko storimo ostali lastniki v isti stavbi skladno s SZ? Ali je mogoče te lastnike prijaviti? In kam - na kateri naslov organa?
![]()
Po očetu imamo 13.5. zapuščinsko razpravo. Dediči smo mati, brat in jaz. Oče je bil lastnik hiše, v kateri stanujemo (mati in jaz s hčerko). Ves čas bivanja sem vlagala v hišo (izgradnja dodatne garaže / sofinancirala gradnjo prizidka, druga vlaganja...), pa me zanima sledeče:
- kako se bo ugotovila dejanska vrednost hiše oz. kje lahko preverim ta podatek (na straneh DURS-a sem zasledila, da je to 80 % posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin kot je določeno v registru nepremičnin),
- kako se uveljavlja terjatev do zapuščine iz naslova vlaganj (kako se ugotovi vrednost vlaganj),
- kako se deduje / deli vrt oz. zelenico na parceli.
Za vaš odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
![]()
Ali lahko upravnik posreduje podatke o lastnikih delov stavbe (bloka) ostalim solastnikom? Če je prekoračil svoje pristojnosti kdo je pristojen za sankcioniranje?
![]()
S partnerjem sva poročena 8 let. V tem času sva ustvarila hišo. Imava tudi otroka. V vsem tem času nisem delala. Ker se bova po vsej verjetnosti razšla oz. ločila, me zanima ali mi kaj pripada od premoženja?
![]()
Pozdravljeni! V bloku imamo stanovanje v mansardi. Vse odkar smo se vselili pred štirimi leti nam ob vsakem deževju streha pušča in voda nam zamaka po stenah. Na naš problem smo že večkrat opozorili upravitelja bloka in upravitelja zgradbe, ki zmeraj pošljejo samo svoje izvajalce del, ki nam običajno streho samo zasilikonizirajo in tako "popravijo streho", čeprav je zdaj po štirih letih takega popravljanja več kot jasno da je streha v celoti za popravit saj nam ob deževju še zmeraj zamaka.
Tudi sam sem že skušal priskrbeti predračune za celotno popravilo strehe, vendar se tako upravniku bloka kot upravitelju zgradbe zdi vse skupaj predrago in se za popravilo ne odločijo, hkrati pa načrtujejo že obnovo fasade bloka. Kaj storiti sedaj? Za vašo pomoč se vam že v naprej zahvaljujem.
![]()
Prosim vas za odgovor na vprašanje o možnosti razveljavitve kupo-prodajne pogodbe.
Oseba A je lastnik 1/2 hiše, drugo polovico je l.1999 prodal osebama B in C, vsakemu 1/4. V pogodbi si je pridržal pravico, da se premoženje lahko proda izključno z njegovim dovoljenjem (ker ni bila plačana kupnina, čeprav je bilo v pogodbi napisano, da je plačana; stanovanje smo pa izdelali vsi skupaj, še pred poroko B in C; ob eventuelni prodaji naj bi kupnino razdelili med investitorje, vendar tega nismo konkretno zapisali nikamor).
![]()
V bloku imam stanovanje v mansardi in pri zadnjem deževju je streha spustila in začelo mi je zamakati. Obrnil sem se na upravnika, ta pa je prosil izvajalca objekta, da pride odpraviti napako. V 30 dneh se ni nič zgodilo, kaj lahko storim?
![]()
Pozdravljeni, pred kratkim mi je umrl oče. Zadnje leto in pol je bil v domu za ostarele, zato smo na njegovo željo in v njegovem imenu, oddali stanovanje v najem. Zakoniti dediči stanovaja smo tri sestre. Zanima me, če lahko stanovanje oddajamo v svojem imenu pred pravnomočnim sklepom o dedovanju in če se moramo s tem strinjati vse tri? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
![]()
Pozdravljeni, z izvenzakonskim partnerjem sem živela v stanovanju, katerega še danes odplačujem, stanovanje pa je bilo pisano izključno na izvenzakonskega partnerja. Pred štirimi meseci mi je izvenzakonski partner umrl, z njim pa sem v stanovanju, ki sva ga do njegove smrti plačevala oba, danes ga odplačujem sama, živela 20 let. Naj omenim, da ima moj partner s prejšnjega zakona dva sinova, midva pa nisva imela otrok. Zanima me, ali mi po vseh pravilih pripada polovico stanovanja pri
dedovanju, ostala polovica pa se deli na tretjine oba njegova otroka in jaz, ali je zadeva drugačna in kakšna, če se oba njegova otroka ne želita odpovedati stanovanju? Za odgovor se vam iskreno zahvaljujem in vas prosim za pojasnilo in pomoč.
![]()
Z možem sem pričela postopek za ločitev in za tem razdelitev premoženja. Lastnika sva vsak do 1/2 dvoetažne hiše, dvorišča in njive. V prvi etaži živi starejši sin kateremu je proti moji volji mož pred 6 leti dovolil, da dokonča nedokončano stanovanje (omete in tlake) in se vanj vseli. V tem času se je sin poročil in ima tudi naraščaj. Sedaj mož izsiljuje od mene polovico stanovanja v katerem živim, ker da zgoraj živi sin, sin pa pravi da bo vložil zahtevek za vpis v zemljiško knjigo oz. bo
zahteval delež pri delitvi premoženja, ker je vložil v stanovanje v katerem živi. Imava še hčer, katera je do nedavnega živela pri meni. Mož ima že nekaj let drugo partnerko. Kako je s sinovim deležem, ali lahko dobi solastništvo na nepremičninah? Jaz bi rada samo svoje stanovanje ter 1/2 dvorišča in 1/2 njive. Za pomoč se vam zahvaljujem.
![]()
S fantom živiva v hiši mojih staršev. Imam še sestro, ki pa ima lastno hišo. Zanima me kako je glede izplačila nujnega deleža, ker s fantom delava vse na hiši, letos bova tudi prekrila streho. Lastniki so še starši, ampak ko bo potrebno izplačati delež, ali se upoštevajo vse te stvari, katere sva midva vložila?Ali se s tem cena hiše dviguje? Koliko je potrebno izplačat nujnega deleža? Je bolje, da starši prepišejo hiša na naju in da se moji sestri že zdaj izplača nujni delež?
![]()
Pred tremi leti so gradili kanalizacijo in nato še asfaltirali ulico. Iz zračne slike pa je naknadno razvidno, da se je meja občinske ceste znatno pomaknila na privatno zemljišče ( cca 200 m2 ). Ali sem upravičen do odškodnine oz. kakšni so zastaralni roki?
![]()
Ime mi je Tomaž in prosil vas bi za pravni nasvet. Naj vam opišem mojo težavo. V Sežani sem kupil novo stanovanje. Z nakupom nisem prav zadovoljen, ker zgleda da so graditelji varčevali na zvočni izolaciji. Precej se sliši hrup iz zgornjega nadstropja, kar me zelo moti. Na spletu sem zasledil tudi članke, kjer strokovnjaki pišejo, da je zvočna izolacija malo zanemarjena s strani gradbenikov. Da pri izdaji uporabnega dovoljenja objekta sploh ni obvezno testiranje zvočne izolativnosti objekta -
stanovanja,… En podatek sem dobil, da zvok v stanovanjih ne sme presegati 58dB. Kaj pravi slovenska zakonodaja na tem področju? Če se jaz samo odločim za meritve, kaj potem lahko dosežem s tožbo, če vaše meritve pokažejo, da stanovanje ni v skladu z pravilnikom? Od kolegov iz Italije sem izvedel, da v Italiji v kolikor zvočna izolacija v stanovanjih ni primerna, kupec lahko zahteva vrnitev 25% kupnine. Za pomoč se vam že v naprej zahvaljujem.
![]()
Prodajam stanovanje in pri predložitvi pogodbe na davčni urad za odmero davka na promet nepremičnin mi uradnica tega ni želela obračunati dokler ne plačam dveh zapadlih prometnih prekrškov. Ali je njeno početje zakonito?
![]()
V najem vzemam prostor za frizerski salon,v katerem je salon že obratoval pred 3 mi leti. Ni mi pa logično da stavba nima uporabnega dovoljenja. Kako ga pridobim in koliko to stane? Lepo se vam zahvaljujem.
![]()
Leta 1985 sva preko Stanovanjske zadruge kupila del podstrešja za izgradnjo stanovanja. Ker so bili na podstrešju sami tramovi (hotela sva jih ohraniti) ni bilo mogoče narediti stanovanja na podlagi načrta, zato sva izgradila večje stanovanje, kot sva ga kupila. Sedaj lastniki zahtevajo, da odkupiva tisti del podstrešja, ki sva ga vzela. Zanima me ali moram plačati ta del podstrešja po sedaj veljavnih cenah ali po cenah, ki so veljale takrat? Leta 2000 sva popravila in na novo prekrila tudi
streho na svoje stroške (za kar sva dobila kredit od Stanovanjskega sklada Maribor), ker je zamakalo in stanovalci niso hoteli urediti popravila tako, da bi imela nekaj časa mir, ampak so hoteli samo delno pokrpat streho, kar je držalo samo kratek čas, in sva imela ob večjem nalivu ali taljenju snega v stanovanju poplavo. Takrat, ko sva delala podstrešje nihče od teh ni bil lastnik stanovanja. Leta 2005 sva stanovanje v pravi velikosti (to se pravi večji) že vknjižila v zemljiško knjigo,
nihče se ni pritožil na sklep. Zanima me kaj lahko narediva?
![]()
Starša sta bila poročena 40 let, ločila sta se pred cca. 5 leti. Stanovanje je bilo kupljeno po stanovanjskem zakonu in je bilo napisano le na očeta, ki je pred kratkim umrl. Mama ni vložila vloge za delitev premoženja zato, ker je bil oče precej agresiven. Trenutno živi v najemnem stanovanju Nepremičninskega upokojenskega sklada. Zanima me, če na zapuščinski razpravi lahko uveljavi svojo polovico oziroma zahteva, da ji zakoniti dediči (3 hčere - 2 ne želijo mami izplačati njene polovice)
izplačajo njen delež? Poleg tega me zanima, če bi v primeru, da dobi izplačan njen delež, izgubila pravico do najemnega stanovanja?
![]()
Ali lahko oglašujemo novogradnjo brez vštetega ddv-ja in v tekstu napišemo, da cena ne vsebuje ddv?
![]()
Leta 1992 smo kupili stanovanje v večstanovanjskem bloku. Sedaj pa smo začeli pregledovati kupoprodajne pogodbe in ugotovili vrsto nepravilnosti. V pogodbi je navedeno, da je kupljeno stanovanje v 1. nadstropju, čeprav je v pritličju. Kot drugo je napačna kvadratura drvarnic. Tretja nepravilnost pa je ta, da je v pogodbi navedeno, da smo solastniki na skupnih delih, prostorih in napravah ter imamo pravico do uporabe stavbnega zemljišča. Pri vseh ostalih strankah pa je souporaba skupne
kopalnice zapisana še posebej v pogodbi. Tako so tudi na geodetskem zavodu pri popisovanju nepremičnin izločili nas kot souporabnika kopalnice. Ker se skupna kopalnica sedaj prodaja, me zanima ali imamo tudi mi pravico do skupne kopalnice? Kdo bi moral sedaj te pogodbe popraviti? Pod kaj točno spada skupna kopalnica, če v pogodbi ni izrecno določena?
![]()
Sorodnica,ki je popolnoma odvisna od drugih (nepokretna), živi z možem in sinom v hiši, hči pa je že poročena. Mož je lastnik 1/2, ona pa druge 1/2. Kako bi bilo najbolj smiselno, da pravno razdeli svojo 1/2 svojim otrokom? En del je že plačala hčerki.
![]()
Živimo v stanovanjskem bloku, letnik 1969. V bloku smo že 6 let in imamo težave s sosedi nad nami. In sicer, odkar smo se preselili poslušamo dan za dnem vrtanje, razbijanje,...itd, saj gospod vedno nekaj prenavlja po stanovanju. Ker je izolacija v bloku zelo slaba, ponavadi slišimo tudi mesebojne pogovore sosedov, če so bolj glasni. Poleg tega so po celotnem stanovanju položili ploščice - zato non stop poslušamo drsenje s stoli v njihovi kuhinji, kar je zelo moteče. Nad ropotom so se
pritožili tudi sosedje pod nami in tudi v 1. nadstroju (mi stanujemo v 3 - jem). Sama sem tudi osebno stopila do zgornjih sosedov in jim obrazložila glede hrupa, na pritožbe pa se niso prav nič zmenili in nam povedali, da če imamo kakšne probleme, naj se obrnemo na policijo. Včasih imamo občutek, da so mnenja, da so v bloku sami. Zanima me, kaj lahko v tem primeru storimo skupno stanovalci, razmišljali smo že da bi se obrnili na stanovanjsko, oz. jim podali kakšno pisno obvestilo glede
hišnega reda in miru?
![]()
Pred leti sem po Jazbinškovem zakonu odkupila stanovanje v večstanovanjski starejši hiši. V isti je bilo brez vednosti drugih po istem zakonu prodano tudi stanovanje,v katerem se nahajajo električni števci 4 stanovanj v prostoru, ki je bil prej skupni prostor. Kdo nosi stroške prestavitve števcev?
![]()
Zaradi nezadovoljnih stanovalcev, ki želijo zamenjati upravitelja stavbe, Vas prosim za pravni nasvet. Na Vaših spletnih straneh sem zasledila sledeči zapis:
"Za odpoved morajo imeti etažni lastniki soglasje za zamenjavo upravitelja z 51-odstotno večino. Ko takšno soglasje dosežejo, ga morajo po pogodbi pisno podati dotedanjemu upravitelju." Ker sama nisem najbolje seznanjena s tematiko, me zanima: kaj je podlaga za 51-odstotno večino (je to zapisano v kakem zakonu/drugem aktu)?
Ali imate v vašem podjetju izkušnje s primeri, ko stanovalci želijo zamenjati upravitelja, pa jim obstoječi upravitelj to onemogoča, ker meni, da njihovi razlogi niso utemeljeni?
Kaj bi nam, etažnim lastnikom svetovali v takem primeru?
![]()
Zanima me, kakšen je postopek v primeru, ko imajo starši najete visoke kredite (hipoteka na gospodarsko poslopje in hišo) ali kredit brez zavarovanja v primeru morebitne nesreče oz. smrti staršev. Kaj to pomeni za njihove potomce. Se vse obveznosti prenesejo avtomatično nanje? Kakšne pravne posledice povzroči odpoved dediščini? Ali se gospodarsko poslopje ali hiša lahko proda, če je pod hipoteko?
![]()
Sosed je parkiral na mojem parkirnem mestu v garaži. Kupil sem ga skupaj s stanovanjem in je vpisan tudi v ZK. Vozilo sedaj izgleda zapuščeno. Kaj naj naredim?
![]()
Ali lahko prodam hišo katera je bila postavljena kot garancija za denarno posojilo? Tega ne morem poravnati in bi rada hišo prodala ter poplačala tako posojilo.
![]()
Koliko časa ima sosed mejaš pravico zahtevati biti stranka v postopku po izdaji gradbenega dovoljenje? Hvala za odgovor.
![]()
xx.yy.2007 sem podpisal pogodbo o nakupu stanovanja. Šele pred kratkim sem se lotil opremljanja stanovanja in sem po izmerah opazil odstopanje v M2 stanovanjskih prostorov (3M2). V pogodbi je zapisano, da v kolikor je odstopanje večje kot +-3% (1,6M2) imata obe stranki pravico zahtevati ceno. Ali se lahko kljub že podpisani pogodbi sklicujem na skrito napako in zahtevam povračilo? V kolikor bi želel prodati stanovanje naprej, katero M2 bi moral zapisati v pogodbo? Prosim za vašo pomoč oziroma
nasvet.
![]()
Od avgusta 2008 sem pozival Zavod za varstvo kulturne dediščine - ZVKD, Tržaška 4, naj naredijo pregled s testnimi sondami na naši parceli, kot so to navedli v kulturnovarstvenih pogojih za pridobitev gradbenega dovoljenja za garažo, kjer so se sklicevali na 34 člen ZVKD-1. Priporočeno sem jim poslal dva dopisa, da se mi mudi in da naj pridejo to izvest, kljub temu, da so stroški moji, čeprav v 34. členu piše drugače. Nakar sem pri njih vložil še vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja,
ki naj bi ga dobil najkasneje v 30 dneh. Vendar nisem dobil od njih ničesar. Nakar sem poslal dopis še na Ministrstvo za kultuto in jIm posredoval vse papirje, ki sem jih poslal že zavodu. Ministrstvo me je obvestilo, da je za to pristojen zavod in da mi morajo to narediti, zavod pa se je izgovarjal, da za to niso pristojni, kljub temu, da so 11.08.2008 izdali kulturnovarstvene pogoje za pridobitev GD-ja. V tem času sem poravnal komunalni prispevek, vzel kredit, ki me čaka na banki. Prav tako
moram banki predložiti račune o gradnji objekta. Zanima me ali lahko zoper države vložim odškodninsko tožbo, ker se to vleče že pet mesecev, jaz pa bi garažo že moral imeti pred zimo?
![]()
Sem lastnica 9/20 st. hiše katere hipoteko sem uspela izbrisati, ostala deleža 9/20 in 2/20 bivšega moža pa sta pod hipoteko še vedno in je bila razpisana že prva dražba, ki pa je bila neuspešna zaradi previsoke cene. Razpisan je bil drugi narok, vmes sem dobila sodbo o nedopustnosti o izvržbi na moj delež in sem dražbo preklicala. Od tedaj zadeva stoji že vsaj leto in pol, svetujte mi kaj mi je narediti? Hvala za odgovor.
![]()
S partnerjem sva skupaj že 25 let (na istem naslovu) in imava enega sina, delava skupaj hišo, zemljo je on podedoval po očetu. Delava nadomestno gradnjo, v stari hiši pa živi še njenova mama in sestra, ki sta po zapuščini služnostni upravičenki. Tudi na gradbenem dovoljenju je to zapisano. Jaz nimam nič zapisanega. Vprašanja: Kdo je dedič po smrti partnerja? Samo sin ali tudi jaz? Ali sestra in mama imata tudi kakšno pravico dedovanja? Ali mora po smrti partnerja in mene potem najin sin
skrbeti za "služnostni upravičenki", v tem primeru za mamo in sestro partnerja? Kako naj jaz uredim glede dedovanja?
![]()
Živimo v hiši. V zgornji etaži živi svak z družino, ki je že lastnik tiste etaže. Mi pa živimo nadstropje nižje, skupaj s taščo v isti etaži, a v svojem stanovanju, etaža pa pripada njej. Ona jo želi prepisati na svojega drugega sina, torej na mojega moža.
Sedaj pa me zanima kam se moramo obrniti za prepis in kaj vse potrebujemo, katere dokumente in kdo mora biti kje prisoten osebno? Ali lahko jaz, kot snaha in kot žena bodočega lastnika urejam ta prepis ali ne? Ali je nujno potrebno sklepanje kakršnekoli pogodbe?
![]()
Približno 30 let imamo v najemu zemljišče, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. To zemljišče je pisano na očeta, vendar ga obdelujemo skupaj. Ker je oče že v letih, sva mislila to zemljišče prepisati na moje ime. Vendar sem dobil informacijo, da to ni mogoče in da mora zemljišče na razpis za oddajo na oglasno desko. Tudi v primeru smrti baje ne moreš prepisati na sebe, ampak gre zemljišče na javni razpis in ga lahko dobi kdorkoli. To me je zelo presenetilo in iščem odgovor. V
naprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.
![]()
Prosim za pravni nasvet o dedovanju po pokojnem očetu. Z mamo sta bila lastnika stanovanjske hiše z vrtom, oče pa je imel v lasti še nekaj parcel. Dediči smo trije: mama, brat in jaz. Brat je zaradi duševne in telesne prizadetosti v zavodu. Njegov skrbnik je mama. Stroške bivanja v zavodu delno financira občina. Zapuščinska razprava še ni bila razpisana.
Želel bi vedeti, ali bo možno nepremičnine prodati, pod kakšnimi pogoji oz. kako bratov dedni delež vpliva na prodajo zaradi interesa občine?
Ali se mama na zapuščinski razpravi lahko odreče svojemu deležu v mojo korist?
![]()
Moja mami in brat sta živela v najemniškem stanovanju, ki je bilo last občine XY. Ker pa mati ni plačevala najemnine, so rekli na občini, da se mora brat izseliti iz stanovanja na cesto. Sprašujem kaj je za storiti?
![]()
Živimo v stanovanjskem bloku l. 1967. Prvotno je bilo v stanovanjih na tleh pesek in čez njega položen parket. Sosedje, ki živijo nad nami so stanovanje prenavljali in so pesek pobrali ven, zalili estrih in na to položili keramične ploščice. Hrup je neizmeren, slišimo prav vse, če pade svinčnik na tla, ko sesajo se sliši tako kot bi brusili tla. Pod estrihi niso položili nobene izolacije npr. stiropor in so poslabšali zvočno izolacijo kot je bila prvotna. Zanima me kakšna je možnost izvedbe
meritve hrupa in ali je možno kakorkoli zahtevati, da spremenijo tla oz. popravijo zvočno izolacijo? Kakšen je pravilen pravni postopek? Že vnaprej hvala za odgovor.
![]()
V večstanovanjskoposlovni hiši etažna lastnina ni vzpostavljena, po posestnem listu ima vsak od XY solastnikov 1/13 solastninski delež, upravnik hiše pa sklicuje zbor etažnih lastnikov, na katerem se odloča po deležih iz preživelega pravilnika o točkovanju in ugotavljanju vrednosti stanovanj iz leta 198X, pogodba o medsebojnih razmerjih (PMR) pa ni sklenjena. Menim, da čl .182. SZ-1, po katerem se do sklenitve PMR solastniški deleži določijo po razmerju površine PD do vsote površin vseh PD,
velja le v primerih vzpostavljene etažne lastnine, kar pa v naši hiši ni primer. Vljudno prosim za vaše mnenje. Hvala in lep pozdrav.
![]()
Sem lastnik stanovanja v več stanovanjski hiši. Pred 9 leti smo prekrili streho. Po 5 letih se je pokazalo da je 3/4 strehe slabe. Izvajalec del je šel invalidsko v penzion. Proizvajalec strehe ne prizna krivde. Imamo upravitelja, ki pravi, da on ni nič kriv. Predlagal je mediacijo. Tako, da sedaj ta poteka na sodiscu v xy. Streha nam pusca.
![]()
Pri izdelavi ceste so nam cestni delavci odstranili mejnike. Kljub večkratni zahtevi naj postavijo mejnike nazaj nas ignorirajo, kaj lahko storim?
![]()
Kupili smo stanovanje v manjšem stanovanjskem bloku (novogradnjo). Etažna lastnina je vpisana vZK, vendar pa se parkirišča nahajajo na funkcionalnem zemljišču, katerega smo (tudi po stanju v ZK) solastniki vsi po idelanih deležih. Glede na to, da so nekateri lastniki stanovanj kupili tudi pravico do uporabe več parkirnih mest (ki so označena in imajo pravico do uporabe točno določenih prakirnih mest), me zanima, ali jim pogodba daje pravico do uporabe teh parkirišč in ali je to potrebno še
dodatno urediti v ZK? Vnaprej se vam zahvaljujem za vaš odgovor.
![]()
Imam parcelo veliko 700 m2 in je vpisana kot pašnik, mene pa zanima, če lahko na tej parceli postavim vrtno uto veliko 15 m2 za spravilo orodja?
![]()
Imam težavo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka k hiši. Iz upravne enote XY so me obvestili, da moram k vlogi predložiti še soglasje soseda mejaša za nameravano gradnjo. Ta gradnja ne ustreza PUP-u občine glede odmika od meje (balkon je preblizu meje parcele). Pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja sem soseda pisno s povratnico in z priloženim idejnim projektom pozval k določitvi projektnih pogojev oz. k izdaji soglasja za nameravano gradnjo. Po preteku 15
dni sosed ni odgovoril ničesar (ignorira moj poziv).
![]()
Moj stari oče je za časa svojega življenja vse nepremičnine z darilnimi pogodbami podaril trem od štirih otrok. V zapuščinski obravnavi po njegovi smrti, se je stara mama odpovedala nujnemu deležu po pokojnem možu, prav tako ena od hčera - moja mama, ki je dobila v dar zemljišče, na katerem si je z možem zgradila hišo. Menila je, da je bila vrednost zemljišča, ki ga je dobila v dar enaka nujnemu deležu, ki naj bi ga dobila po očetu. Nujni delež hčeri, ki ni dobila v dar nobenih nepremičnin,
je izplačala hči, ki je dobila v dar večino nepremičnin oz. je denar dejansko zagotovila moja stara mama.
![]()
Kupili smo stanovanje pred dvemi meseci po ceni 2.700 Eur / m2. Prodajalec je včeraj spustil cene na 2.200 Eur 7 m2 za enako stanovanje. Ali smo opravičeni do zniženja cene? Podpisali smo prodajno pogodbo katera pa še ni overjena. Plačali smo tudi samo aro v višini 10 %.
![]()
Ali banka lahko zahteva dodatno garancijo za posojilo za katero je bilo zastavljeno kupljeno stanovanje? Pri realizaciji posla smo imeli 30 % lastnih sredstev. In ali kje obstajajo podatki za koliko so cene padle, če sploh so?
![]()
Ali nam lahko banka dvigne obrestno mero (pribitek k euriborju) zaradi razmer na trgu? Po pregledu pogodbe nikjer nisem zasledil, da je to predvideno.
![]()
Sem 1/2 lastnica zaščitene kmetije, ki zelo malo vem o ravnanju z nepremičninami. Z občine v kateri je vsa ta zemlja, so me leto nazaj neprestano klicali in spraševali o prodaji nekih 3 parcel. Sprva se zaradi nevednosti nisem hotela spuščati v to, nato pa so me pregovorili. Šlo je za 70 arov travnikov, za katere so mi zanikali da so zazidljiva. In prodali smo, za 5 € na m2, tudi v pogodbi ni bilo omenjeno da je zemlja zazidljiva. Kasneje se je izkazalo da je 3/4 zemlje zazidljive in po
cenitvi sosednje parcele je bila vredna 18 € na m2. Kaj lahko storim? Slišala sem da naj bi, če bi se karkoli v občini prodajalo, to na oglasni deski viselo 30 dni, šele nato bi se sklepale kupčije...je to res? Vendar to v mojem primeru ni bilo storjeno...kako so lahko naknadno v pogodbo pripeli list s podatki, da je zemlja zazidljiva? Kaj storiti?
![]()
Z izvajalcem se dogovarjamo za adaptacijo celotne kopalnice. Narejen je bil predračun, na katerem je določena cena in rok, kdaj bi se naj dela začela. Po predračunu smo tudi plačali 30% predvidenega zneska. Po tem od izvajalca ni ne duha ne sluha. Dela naj bi se začela med 17.10 in 21.10. Izvajalca kličemo vsak dan, vendar se nihče ne javi, ali pa prekine, nam prekinejo linijo. Problem je še večji, ker se bliža zima in bo kmalu adaptacija nemogoča.
Zaradi predplačila pa ne moremo iskati drugega izvajalca. Zanima me, ali smo na podlagi predračuna upravičeni do kakšnih pravnih sankcij?
![]()
V bloku lastniških stanovanj so sosedi želeli renovirati kopalnico in pri tem ugotovili, da glavne vodovodne cevi spuščajo. Potrebno je bilo interventno popravilo pri katerem je nastala škoda v naši kopalnici. Čez zid so prebili dve luknji med katerimi so popokale tudi ostale ploščice. Zavarovalnica je priznala škodo za eno steno, prav tako tudi upravitelj. Do sedaj so bile ploščice po vsej kopalnici enake. Vračilo v prvotno stanje ni mogoče, saj enakih ploščic ni moč dobiti. Cevi so
namenjene vsem sosedom, saj so povezane do 4. nadstropja in 2 vhodov. Če so cevi skupna last vseh lastnikov stanovanj, ne vidim razloga, zakaj je povzročena škoda samo na moji strani? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
![]()
Živimo v manjšem bloku z osmimi stanovanji. Vsa so lastniška, razen stanovanja, ki je nad nami. Lastnik tega je občina in je torej socialno oz.neprofitno stanovanje. Stanovalci se menjujejo in z vsemi imamo veliko težav in nesporazumov, saj motijo življenje v drugače zelo urejenem in mirnem družinsko-upokojenskem bloku. Zanima nas ali je kakšna možnost in pravna podlaga, da bi lahko najemnike izselili in to stanovanje odkupili, ker je življenje nevzdržno, saj se je v tem stanovanju dogajalo
že vse, od ukvarjanja s prostitucijo, do požara in vlomov itn.
![]()
Oče je umrl in ni zapustil nobene oporoke. Kot dediči smo njegova žena, sin in hči. Sin ni bil doma, pač pa se je odseli k izvenzakonski partnerici, po njuni razvezi se je vrnil domov, kjer si je uredil začasno bivališče. Hči je bila vse skozi doma, delala na kmetiji, pomagala graditi hišo z denarjem in z delom je plačevala polovico položnic na mesec. Hčer zanima kakšen delež ji pripada po umrlem očetu, kakšen delež sinu, ki ni nikoli nič delal in ni plačeval mesečnih položnic, bil je
razgrajač, tako, da so večkrat morali posredovati policisti, imel je prepoved približevanja mami, očetu in sestrini družini.
![]()
K hiši zgrajeni 1950 bi rad zgradil prizidek in za gradbeno dovoljenje rabim služnostno pot. Pot (stara vaška pot, ki obstaja že preko 100 let), ki vodi k hiši pa poteka preko sosedove parcele in ni vpisana v zemjiško knjigo. Nimam tudi možnosti, da bi pot napravil kje drugje. Sedaj ko rabim služnost in vpis v zemljiško knjigo, pa mi sosed postavlja nemogoče pogoje. Kaj storiti ?
![]()
Leta 1987 je oče z izročilno pogodbo izročil imetje (kmetija) polovico mojemu bratu, polovico njegovi ženi. Pogodba ni podpisana ne od moje mame, ne od mene kot zakonitih dedičev. Da je do izročanja imetja prišlo, sem zvedela šele čez nekaj mesecev. Leta 2007 je oče umrl, na zapuščinsko razpravo pa sta bila klicana samo mama in brat. Mojega imena oz. strinjanja s postopki ni zapisanega nikjer, kot da oče hčere sploh ni imel. Vprašanje: ali je možna izročilna pogodba v tem primeru med očetom
in njegovo snaho in ali je pogodba veljavna, ker ni podpisana od vseh zakonitih dedičev, ker mislim, da so se dogajale nepravilnosti!
![]()
Z možem sva sezidala hišo (dokumentacija na oba z možem), pred začetkom zidave je možev brat podaril možu parcelo na kateri stoji hiša. Sedaj je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik hiše samo mož. Zanima me, če mi lahko mož podari del parcele, da bi bila tudi jaz vpisana v zemlj. knjigi kot lastnica (hiša je bila zgrajena v zakonu)? Lep pozdrav.
![]()
Prosim vas za odgovor glede naslednje zadeve: Sosed, recimo mu Jože, je proti nama z bratom vložil tožbo za priposestvovanje naše parcele, ki zaobjema 1,5 ha in je sestavljena iz polovice gozda in polovice pašnika. Gre za to, da Jože ni lastnik te parcele. Trdi pa, da to parcelo obdeluje sam že vsaj 30 let. Navaja, da jo redno kosi, seka drva, nabira dračje. Tako zatrjujejo tudi njegove priče. Z bratom sva lastnika te parcele. Podedovala sva jo po očetu l.2005. Oče je to parcelo kupil l.1970
od prejšnjih lastnikov in je bil takoj vpisan v ZK kot lastnik. Imam tudi kupoprodajno pogodbo, kjer je razvidno, da je oče to parcelo kupil od prejšnjih lastnikov.
![]()
Zanima me do kolikšnega deleža hiše kot dedič sem upravičena, če imam še polsestro. Mama je pokojna, očim še živi. Hiša je pisana na mamo. Hvala in lp
![]()
Starša sta s podjetnikom, registriranim kot samostojni podjetnik, sklenila pogodbo o zgraditvi prizidka (garaže) k obstoječemu objektu. Rok za dokončanje del, ki ga je postavil podjetnik, je bil predviden za mesec dni.
Težava s katero se srečujeta obupana starša pa je ta, da je podjetnik zdaj že krepko prekoračil rok izgradnje in nikakor ne prevzame odgovornosti, da bi delo v najhitrejšem možnem času tudi dokončal. S podjetnikom tuje narodnosti sta sklenila pogodbo, ki je napisana na roke in podpisana, a brez uradne overitve. V spor z njim si ne upata, saj ju je strah, da bo pobral šila in kopita ter pustil delo takšno kot je (nedokončano), ko pa nimata
uradne pogodbe. Nemočno gledati in prosjačiti pa tudi že počasi načenja njune odnose. Povejte, ali obstaja kljub temu kakšna pravna pot, ki bi podjetnika lahko bolj zavezala k dokončanju njegovih poslov?
![]()
Stric in teta sta bila solastnika kmetije (hiša, gospod.poslopja, kmetijska zemljišča). Teta je umrla. Ker teta ni napravila oporoke smo zakoniti dediči: midva z bratom po umrlem očetu, stric, ki je že solastnik in še en stric. Zanima me, če se na zapuščinski obravnavi lahko dogovorimo, da stric ki je bil do 1/2 solastnik, izplača naju z bratom, če sta bila s teto solastnika in premoženja še nista razdelila - torej pravzaprav ne vemo kaj naj bi bilo tetino premoženje.
![]()
Zanima me ali lahko sosed ustavi našo gradnjo (zaenkrat šele zakoličba, čez 2 dni bomo začeli z izkopom), če ni bil stranka v postopku in je gradbeno dovoljenje že pravnomočno?
Sosed želi biti stranka v postopku ker hiša ne bo odmaknjena 4 m od meje soseda (zaradi ozkosti parcele) - ni vplivnega območja.
![]()
Po sklepu o dedovanju z dne 11.3.2005 sta moja mati in moj brat podedovala vsak 1/10 nepremičnine (kmetijske površine), ostale 4/5 premoženja pa pripada mamini sestrični.
Ker se ne morejo dogovoriti o delitvi premozenja oz. o ceni nase petine (skupno), bi radi sprožili sodni postopek zaradi delitve solastnine.
Zanima me kdo plača sodne stroške, kakšni približno so ti stroški in koliko časa običajno tak postopek traja?
![]()
36 let uporabljamo 15 m2 prostora poleg hiše- drvarnico. Sedaj nas novi kupec obvesti, da je to kupil in vknjižil lastninsko pravico. Kaj nam je storiti? Ponuditi mu odkup, zahtevati odškodnino v primeru odstopa ali iskati pravico prihasnovanja?
![]()
Kot solastnik bi želela doseči delitev solastnine na skupnih prostorih. Pri odkupu stanovanja po interventnem zakonu sem namreč zamudila rok za pritožbo na prvi vpis v ZK, ki je bil opravljen na podlagi neustreznega etažnega načrta, dogovor z drugim solastnikom pa ni mogoč.
![]()
Leta 2006 sem od znanca kupil stanovanje, kjer pa ni bilo posebej priključka za vodo in smo sedaj priključeni na njegov priključek in s tem smo bili ob samem nakupu tudi seznanjeni in smo v pogodbo zapisali, da mora prodajalec narediti vse, da se naredi priključek za naše stanovanje, katere stroške nosi prodajalec. Sedaj se stvar že vleče predolgo in mislim, da se izmika svojim obveznostim. Iz tega naslova bi zastavil vprašanje, kako v najkrajšem možnem času rešiti zadevo po pravni poti in
kakšne so možnosti, da se to uredi, kot je zapisano v prodajni pogodbi.
![]()
Pojasnite mi razliko med statusom, ki ju imajo podjetji. Eno podjetje ima poslovni prostor v lasti, drugo podjetje ima poslovni prostor v posesti.
![]()
Mojemu sorodniku, ki živi v Argentini, je nekaj vaščanov posekalo kostanj star okrog sto let. To se je zgodilo 17. aprila letos. Ker njega ni bilo tukaj, smo po poizvedovanju o tem, kaj narediti, zadevo prijavili na policiji dne 19.05.2008, on pa je ukrepal v Argentini, najbrž na našem predstavništvu.
![]()
. Potreben je pisni poziv k plačilu
. Za izboljšave odslej potrebno 75-odstotno soglasje
. Predvidene spodbude za večstanovanjske stavbe
![]()
. Predlagati morate vpis v zemljiško knjigo
. Primopredajni zapisnik in srečanje z upravnikom
. Stvari, o katerih se pozanimajte pri upravniku
. Ureditev osebnih dokumentov
![]()
. Zavarovanje kratkoročnih poslov
. Zavarovanje dobav, ki se ponavljajo
![]()
. Za gradbenike najbolj primerno srednjeročno zavarovanje
. SID banka zavaruje vračilo posojila
. Olajšano delovanje v tujini
. Kaj se zgodi v primeru, da kupec ustavi plačilo?
. Nekomercialna tveganja, ki jih zavaruje SID banka
![]()
Kupujemo novo stanovanje in so nam v pogodbo napisali odstopanje od prodajne površine 7 %. Ali je to zakonito?
![]()
Mama je lastnica ozemlja, kjer stoji star gospodarski objekt oziroma hlev in senik. Slednjega bi podrli in zgradili novo montažno hišo. Dovoz je urejen preko maminega ozemlja. Sprašujem vas, na kakšen način bi bilo najbolje urediti lastništvo? Zanimajo me postopki (parcelacija, prepis lastništva), preden se lotimo pridobivanja projekta in gradbenega dovoljenja.
![]()
Upravnik je samovoljno postavil smeti na lokacijo, ki ni predvidena za to (po projektu). Kaj lahko storimo stanovalci? Nekaterim sedanji režim bolj ustreza.
![]()
Z bivšim partnerjem sva si urejala in gradila vikend. Po enajstih letih sva se razšla. Partner je živel pri meni, vendar ni imel prijavljenega bivališča in skupnega gospodinjstva. Zanima me, če mi po vseh teh letih pripada kakšen delež od vikenda? Bivši partner ga namreč sedaj prodaja.
![]()
Pri popisu nepremičnin sem bil obveščen, da zemljišče, na katerem stoji hiša, ni pisano name. Pred 50 leti, ko sta starša kupila to hišo z zemljiščem, ni bilo pravilno vknjiženo v zemljiško knjigo. Šel sem do štirih dedičev te parcele, jih obvestil o nastali situaciji, obenem pa jih prosil, da stvar uredimo.
![]()
Imam težave s sosedom glede dovozne poti. Zadnje leto postavlja robnike tik na mejo z našo potjo, najprej je teren navozil, potem položil beton in nato postavil robnike (pol metra visoko). Pot imamo strmo in robnik je zelo nevaren za nalet, ker ovira pri zavijanju. Sprašujem ali lahko sosed postavi robnike na mejo brez mojega dovoljenja oziroma na koga naj se obrnem pri reševanju tega problema, ker se s sosedom ne da zmeniti.
![]()
Zgradili smo večstanovanjski objekt, pridobili uporabno dovoljenje, izvedli projekt etažne lastnine. Zdaj pa bi začeli prodajati. Ali potrebujemo splošne pogoje prodaje?
![]()
Zanima me, ali lahko krajevna skupnost ali upravnik posežeta v zelenico pred blokom brez soglasja oziroma brez sprejetega sklepa ali seznanitvijo na sestanku lastnikov? Postaviti želijo klopi oziroma so že začeli z deli in sicer pod balkoni in okni stanovanj, neozirajoč se na stanovalce.
![]()
Na mojo parcelo pronica fekalna voda od sosednjih lastnikov nepremičnin, prav tako ni urejeno odvodnjavanje meteornih voda privatnih dovozov in občinske ceste. Vsa voda se zato zbira na moji in sosednji parceli. Ali je občina dolžna prisiliti lastnike za komunalno ureditev lastnih parcel?
![]()
Po sklepu o dedovanju sem podedovala nujni delež in sicer sem solastnica 1/12 nepremičnin, kar predstavlja stanovanje, avto in vikend. Mama je na sodišču vložila tožbo na izplačilo solastnine. Kaj naj storim?
![]()
Živimo v novi, 2,5 leta stari montažni hiši, kjer imamo težave z ostrešjem. Na opažu na spodnji zunanji strani strehe (kap) se je že prvo leto pojavila plesen, črni madeži se še širijo. Pred mesecem smo dali vgraditi še eno strešno okno in ko je bilo odprto, se je na paroprospustni foliji (tisti sivi) videlo na sp. strani ob izolaciji drobne kapljice vode. Prihaja tudi do toplotnih izgub, toplotni mostovi so se videli, ko je bila streha zasnežena (skopnel sneg le na dol. delih strehe).
![]()
Imam namen delati stanovanjsko hišo in spodaj garažo (cca 190 m2). Delal bi po vseh normativih, da bi bila lahko čez čas mizarska delavnica. Sedaj pa me zanima, ali lahko odmik od meje isto zmanjšam na 2,5 m – seveda s soglasjem soseda, glede na to, da bo tam nekoč delavnica – da ne bom imel problemov glede uporabnega dovoljenja. Koliko se mi zadeva lahko zakomplicira, če bi čez deset let iskal papirje za spremembo namembnosti, ali naj to začnem urejati že danes?
![]()
Na zapuščinski obravnavi leta 2003 je sodnik ocenil nepremičnino na 500 EUR. Ker sta dva dediča, bi sedaj eden odkupil polovico za realnih 100.000 EUR. Kako je z davkom in kdo ga plača?
![]()
S hčerko živiva že od vsega začetka pri moji mami. Zaradi slabih odnosov se bojim, da bo moja mama napisala oporoko in me izključila pri dedovanju. Tako kot tudi mojo hčer. S tem bi ostale brez strehe nad glavo. Hišo bo verjetno podedoval brat. Mama pa je hišo že podedovala po dedku. Moj oče je zelo zgodaj umrl v prometni nezgodi. Sedaj me zanima, če se v takšnem slučaju, da kaj urediti ali me lahko dobesedno vržejo na cesto? Hčera je že polnoletna.
![]()
Zanima me kako bi lahko rešil ta problem. Namreč sosed je posadil ciprese na polovico ceste, katera je last občine Rogaške Slatine. S tem nam je otežil dostop do hiše. Cesta je naprej še do enega vikenda. Bili smo že na občini pa ni posluha. Vrtimo se v krogu. Zakaj občina ne ukrepa proti sosedu, ker je le ona lastnica? Lp, Brane
![]()
Moji starši so se pred kratkim izselili iz stanovanja v hišo in nam to stanovanje ponudili za odkup z bistveno manjšo vsoto, kot bi bila po tržni ceni (manj kot polovico). Imam tudi starejšo sestro, ki živi v drugem kraju in se z zadevo strinja. Zanima me kako je to sploh mogoče izpeljati, mislim glede kupoprodajnih pogodb ali polovično darilno? Zanima me tudi, kakšno bi bilo plačilo davka v različnih primerih, tako zanju kot zame. Za odgovor se Vam prisrčno zahvaljujem in sončno
pozdravljam! K.H.
![]()
Pozdravljeni! Mene pa zanima, če lahko izvajalec del posega po naši zemlji med popravilom občinske ceste. Popravljati nameravajo namreč škarpo ob občinski cesti zaradi česar so nam rekli, da bodo vse kar je 5 metrov stran od ceste podrli. To pomeni vsa drevesa, njive, betoniranje, gredice,... Pa za njivo ni problem, ker se jo že nekako uredi nazaj, ampak drevesa je pa škoda, ker so prišla ravno v svoja rodna leta.
![]()
V mesecu novebru smo oddali stanovanje v najem. Pogodbo smo sklenili za 1 leto na podlagi obrazca za najemne pogodbe.Najemnik stanovanja od meseca januarja ne plačuje stroškov (elektrika,...) od meseca marca pa tudi ne najemnine. Ker je na opremi na stanovanju povzročal določeno škodo (škoda je vidna od zunaj - rolete, zavse) in ne dovoli ogleda stanovanja, smo mu poslali obvestilo, da naj napake odpravi.Ker tega ni storil, smo mu poslali predčaso odpoved s povratnico. Pošto smo dobili
vrnjeno s pripombo "ni dvignil".
![]()
Dne 15.02.2002. je zapadlo plačilo nadomestila za uporabo stanovanja (stanarina) v višini 16.856,98 SIT ( 66,17 EUR). Do sedaj ni nihčezahteval izplačila-poravnave. Kdaj račun zastara in ga ni moč več izterjati?
![]()
Obnova solastnine - Zaradi dotrajanosti smo trije solastniki investirali v obnovo ostrešja in kritine na stanovanjski hiši v solastništvu. Četrti solastnik se na poziv k izbiri izvajalca in soinvestiranju obnove ni javil. Kako izterjati njegov delež sedaj, ko je obnova končana in računi plačani?
![]()
Spoštovani! Zanima me, če lahko dam sinu svoj delež hiše v najem (jaz se bom izselila iz hiše), ker je nepremičnina pod izvršbo. Imam lastno gospodinjstvo po razvezi, ter nimam druge izbire kot da se odselim, vendar sina ne želim vreči iz hiše. Ali ga bodo izselili, če pride do prodaje hiše? Upam, da ne bo, saj se zadeva na sodišču vleče od leta 1994. Hvala za odgovor.
![]()
Želim zgraditi stanovanjsko hišo, ki bi bila podkletena. Na občini so mi rekli, da klet ni mogoča zaradi prostorskih načrtov. Kako je to mogoče, če pa sosednje hiše imajo kleti? Kaj lahko storim?
![]()
Mama mi je leta 2003 z darilno pogodbo podarila stanovanje. Od takrat živim v tem stanovanju in imam tu stalno prebivališče. Sedaj stanovanje prodajam. Ali moram pri prodaji plačati davek na kapitalski dobiček?
![]()
Lotili smo se investicijskega projekta – 15 stanovanj. Ali lahko stanovanja prodamo v 5 gradbeni fazi in kako je s tehničnim pregledom v tem primeru?
![]()
Ali mora biti najemniška pogodba za stanovanje overjena pri notarju, ali jo je treba kje prijaviti (Durs)?
![]()
Živim z mamo in svojima otrokoma v stanovanju, katerega lastnica je moja mama. Moj izvenzakonski partner se je pred dvema mesecema odselil iz tega naslova, ni pa se tudi odjavil. Na sodišču imam tudi vloženo vlogo glede skrbništva otrok, iz katerega je razvidno, da sva se razšla. Zanima me, kako ga lahko odjavim jaz oziroma moja mama kot lastnica stanovanja, da ne bo imel več tukaj stalnega prebivališča. Vem, da se je odselil k novi prijateljici v Šiško, a točnega naslova ne vem. Kaj moram
storiti? Nekdo mi je tudi rekel, da lahko v tem primeru javim na upravno enoto, da ne živi več na tem naslovu in potem oni preverijo in če je to res, tudi sami odjavijo. A je to res?
![]()
Smo trije bratje in sestre, imamo veliko kmetijo, katero sedaj, ko je umrla mama, upravlja eden izmed bratov (npr. Tone). Ena zazidljiva parcela je bila že dodeljena enemu bratu (npr. Lojze), po smrti očeta (kmetijo po očetovi smrti je dedovala mati). Jaz (npr. Katjuša) pa sem dedovala en kos gozda, ki niti približno ni toliko vredna, kot ta parcela. Sedaj pa mene zanima, kmetija je namreč zaščitena, kar ni vedel nihče. Ali se kmetija sedaj lahko deli? Kaj lahko kdorkoli zahteva, če sploh
lahko? Kako potekajo zadeve pri zaščiteni kmetiji? Kmetija pa ni napisana še na nobenega, razen tega, da doma živi Tone?
![]()
Preko nep. agencije sem kupil novo stanovanje. Na ogledu sem podpisal ogledni list s katerim se strinjam s prodajnimi pogoji in plačilom posredniške provizije. Stanovanje sem kupil oz. je napisano na mojo partnerko (ki je bila ravno tako takrat na ogledu) in ga tudi že prevzel, ter čakam na odpravo manjših pomanjkljivosti. Nato smo odšli na počitnice in medtem sem prejel račun nep. agencije za opravljeno storitev - posredovanje pri nakupu, ki ga nisem poravnal v celoti. Zanima me ali lahko
nep. agencija katera je posredovala pri nakupu, od mene oz. partnerice izterja razliko provizije? Hvala za odgovor. F. iz Kranja
![]()
Pozdravljeni ! Imam kolegico, ki trenutno živi v mojem lastniškem stanovanju. Želi se za stalno prijavit na stanovanjskem naslovu. Kakšne so pravne posledice tega, če se slučajno ne bi hotela izseliti, ko bi to zahteval ? Hvala, Lp.
![]()
Zanimam se za nakup nepremičnine v Bosni in Hercegovini. Zanimajo me pogoji oziroma možnosti nakupa za državljane EU.
![]()
Ali lahko nepremičninska agencija izstavi račun na vrednost nepremičnine z vključenim davkom (DDV) ali na bruto oziroma čisto vrednost nepremičnine. Nepremičnina je novogradnja.
![]()
Prodajalec in kupec plačata vsak po 2% stroškov posredovanja. V pogodbi o posredovanju s kupcem naj bi kupec plačal 2% od vrednosti stanovanja in na to še 20 % DDV. Ali to sme? Ali ni v 2% ceni vštet že DDV?
![]()
Zanima me, kakšno pogodbo moram skleniti s prijateljem, kateremu bi nudila začasno ali stalno prebivališče v mojem stanovanju, da ne bila ogrožena moja lastnina, v zvezi z rubežem, ki mu grozi.
![]()
Pišem v imenu druge, starejše osebe in sicer je situacija taka: stara je 79 let, z možem sta skupaj kupila stanovanje v času zakonske zveze, formalno pa je bilo pisano nanj. Sama ima hčer iz prvega zakona, mož pa sina iz prejšnjega zakona.