Gradbišči ob Koseškem bajerju

 

Avtor: Milena Ule

Ljubljana - Ptičji ščebet iz bližnjega gozda se to poletje ob Koseškem bajerju meša z ropotom gradbenih strojev. Delavci Hidrotehnika na ograjenem območju vzhodnega obrežja pred stanovanjskim naseljem Mostec s severnim in južnim dostopom do bajerja odstranjujejo odsluženo betonsko ploščad do vode, nasipavajo pesek in zemljo, postavljajo robnike za vijugave stezice in kolesarske poti, kot so zamišljene po že zdavnaj (leta 2004) sprejetem in z naravovarstveniki dolgo usklajevanem projektu krajinskoarhitekturne ureditve okolice šišenskega zelenega smaragda, ki ga je izdelal arhitekt Miha Kajzelj.

Vse stoji od gradnje Mosteca
Vzhodno obrežje bajerja je ostalo hudo razdejano in zanemarjeno vse od gradnje druge faze naselja Mostec, njegova ureditev pa pomeni 1. etapo 1. faze predvidene ureditve okolice bajerja, za katero bo mestna občina Ljubljana (MOL) odštela izbranemu izvajalcu ureditvenih del 487.000 evrov. Hidrotehnik se je zavezal, da bo dela končal v treh mesecih, torej predvidoma v začetku septembra. Nekatera naravovarstvena društva in posamezniki pa slej ko prej oporekajo predvidenim ureditvenim posegom na obrežju bajerja, čeprav so ureditveni projekt precej prilagodili njihovim zahtevam in bodo pri njegovi izvedbi uporabili izključno naravne materiale.

Še eno gradbišče - s skrivnostno (in sporno) gradnjo
S tem mestnim ureditvenim deloviščem pa se na drugi strani Koseškega bajerja spogleduje še eno gradbišče. Nepoučeni obiskovalci Koseškega bajerja se lahko le sprašujejo, kakšen objekt neki bo zrasel zraven stanovanjske hiše na koncu Kmečke poti - tik ob Poti spominov in tovarištva, kajti gradbišče kljub ograji in že postavljenim temeljem še ni opremljeno s predpisano tablo, na kateri bi lahko prebrali ime investitorja in druge osnovne podatke o gradnji. Sosedje iz tamkajšnjega strnjenega niza desetih tipskih stanovanjskih hiš ob Kmečki poti pa dobro vedo, kdo tam zida stanovanjsko hišo, saj so temu še do nedavnega nasprotovali in se z njim tožarili. V Dnevniku smo o načrtovani sporni gradnji stanovanjske hiše enega od članov uprave LUZ, d.o.o., Ferda Jordana, pisali pred letom dni, ko ministrstvo za okolje in prostor še ni razsodilo o pritožbi sosedov na marca 2007 izdano gradbeno dovoljenje investitorju. Okoljsko ministrstvo je njihovo pritožbo februarja letos zavrnilo, pritožniki pa so se potem obrnili še na upravno sodišče, ki o zadevi še ni odločilo. A gospod Ferdo Jordan, ki je prek podjetja LUZ pomemben sodelavec MOL oziroma eden tvorcev osnutka novega prostorskega izvedbenega načrta MOL, že zida. Sosedje pa so se že sprijaznili z dejstvom, da ima tako močne zveze in poznanstva, da je izpolnil vsaj formalnopravne pogoje za gradnjo hiše in jo bo nedvomno tudi sezidal - pa čeprav je gradbišče brez table trenutno videti kot črna gradnja. Če ne bi šlo za človeka z dobrimi zvezami in velikim vplivom, bi drugače kot na črno tam niti ne mogel zidati. Gradnja hiše namreč posega v varovalni (štirimetrski) zeleni pas Poti spominov in tovarištva (PST), a zgolj za to parcelo ob PST je bilo s spremenjenim zazidalnim načrtom Spodnje Šiške naknadno odobreno, da je zazidljiva. In kot tako jo je bodoči investitor leta 1996 tudi kupil od MOL.

Enim je dovoljeno, drugim pač ne
Najbližji sosed, lastnik sosednje parcele, je namreč pred tem ni mogel odkupiti, kaj šele, da bi jo smel pozidati, niti ni bilo to dovoljeno njenemu prvotnemu zasebnemu lastniku. Zanimivo pa je, da investitor Jordan, sicer strokovnjak za urbanistične zadeve, pri gradnji objekta, ki bo sicer podoben ostalim tipskim hišam ob Kmečki poti, ne izpolnjuje enega od postavljenih kulturnovarstvenih pogojev za gradnjo: zunanji zid bodoče hiše je največ 1,8 metra od pločnika ob PST in s tem onemogoča morebitno zasaditev drevoreda ob trasi PST. Enajsta, Jordanova hiša ob Kmečki poti bo torej štrlela ven iz zelenega pasu ob Poti spominov in tovarištva, zato pa se bo lahko tudi najbolj približala samemu bajerju.

Vir: www.dnevnik.si