Bodo banke oblikovale "krizni sklad"?

 

Dr. Rasto Ovin: "Dražji krediti so zadnje, kar potrebujejo komitenti."

Avtor: Irena Ferluga

Na Švedskem poznajo stabilnostno dajatev, ki jo banke plačujejo v znesku 0,036 odstotka bilančne vsote.

V Avstriji so se domislili novega, posebnega davka, ki naj bi ga plačevale banke kot najpomembnejše povzročiteljice sedanje finančne in gospodarske krize. Tako bi država dobila bančni davek, s katerim bi blažila prihodnje krize, tako da stroški poslej ne bi bili več na plečih davkoplačevalcev. Odobravanja tega predloga v EU še ni, saj je odprtih še veliko vprašanj. Eno temeljnih je, ali ne bi banke zaradi dodatne obdavčitve tega bremena prenesle na svoje stranke. Bi bil tak davek sprejemljiv tudi za Slovenijo?

Dražji krediti - zadnje, kar potrebujejo komitenti

"Glede na vzroke, ki so pripeljali do sedanje krize, in glede na to, kolikšna sredstva davkoplačevalcev so bila porabljena za reševanje bank, je ta davek logična posledica. Vprašanje pa je, kakšne bodo posledice prenosa večje obremenjenosti bančnega kapitala na komitente. Dražji krediti so zadnje, kar potrebujejo," je dejal dr. Rasto Ovin, predstojnik Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, ki je tudi član fiskalnega sveta pri slovenski vladi. Odgovarja, da fiskalni svet o tej možnosti ni razpravljal. "Sicer pa tudi ni naša naloga, da bi predlagali ukrepe, temveč je po zgledu podobnih organov, ki jih med drugim poznajo tudi v Nemčiji in na Švedskem, naša naloga ocena fiskalne vzdržnosti predvidene ekonomske politike vlade," je povedal dr. Rasto Ovin.

Kakšen davek bi to bil, še ni jasno, v Avstriji govorijo kot o solidarnostnem prispevku, razmišljajo, da bi tako obdavčili tudi zavarovalnice in sklade. V Sloveniji davka na bilančno vsoto sedaj nimamo, ukinjen je bil leta 2005 in banke so obdavčene kot druge gospodarske družbe. V bančnih krogih o tem predlogu še ne želijo govoriti. Mag. Aleš Žajdela, predsednik uprave Abanke Vipa, je povedal: "Davčna zakonodaja in bančni sistem v Avstriji in Sloveniji sta različna, tako da bi bil komentar na ustreznost uvedbe enakega ukrepa v obeh državah neprimeren in zaradi še ne poznanih učinkov preuranjen."

Enoten davek na nivoju Evropske unije?

V službi vlade za razvoj pravijo, da niso pristojni za komentar tega predloga, na finančnem ministrstvu pa: "V zadnjem času se v posameznih državah odpira razprava o uvedbi posebnega davka na premoženje bank, ki bi bil namenjen bodisi vračanju sredstev, ki so jih države namenile bankam za odpravljanje posledic finančne krize, bodisi za rezervo za podobne primere v prihodnosti. Tako na Švedskem že poznajo tako imenovano stabilnostno dajatev, ki jo banke plačujejo v znesku 0,036 odstotka bilančne vsote na leto. O uvedbi posebnega davka na premoženje bank naj bi v Avstriji razpravljala posebna komisija. Pojavljajo se tudi ideje, da bi enoten davek na premoženje bank uvedli tudi na nivoju Evropske unije."

Na finančnem ministrstvu, kjer o predlogu očitno resno razmišljajo, so poudarili, da je treba pred odločitvijo o morebitni novi dajatvi na premoženje bank, pa naj se imenuje davek na premoženje, stabilnostna dajatev ali davek na bilančno vsoto, upoštevati ukrepe, ki jih Slovenija že izvaja za stabilizacijo finančnega sistema in stroške teh ukrepov, vrsto upravičencev (prejemnikov) pomoči iz teh ukrepov, primerjavo ukrepov v drugih državah.

V posameznih državah razmišljajo o uvedbi dajatve, ki bi jo uporabljali namensko, in ne o uvedbi davka kot prihodka državnega proračuna. Za Slovenijo je bistveno, da bi vsaka dodatna dajatev, ki bi jo morale plačevati banke na svoje premoženje, pomenila znižanje njihove mednarodne konkurenčnosti. "To je še posebej pomembno, če tovrstne dajatve ne bi uvedle tudi države, ki so neposredna konkurenca slovenskim bankam - gre za banke, ki svojih poslov ne opravljajo na ozemlju Republike Slovenije preko družbe oziroma poslovne enote, ampak ponujajo svoje storitve slovenskemu gospodarstvu in prebivalstvu neposredno iz tujine. Če predpostavimo, da bodo lastniki bank za svoje kapitalske vložke še vedno zahtevali enako dobičkonosnost na vložena sredstva, bi ta dodatna dajatev pomenila povišanje stroškov za banke, ki bi jih zelo verjetno prevalile na svoje stranke in s tem dodatno podražile in otežile zadolževanje za pravne in fizične osebe," so v pisnem odgovoru zapisali na ministrstvu za finance.

 

Vir: www.vecer.si