Finančni minister Franc Križanič se s stanovanjsko problematiko srečuje še iz časov, ko je vodil Ekonomski inštitut Pravne fakultete v Ljubljani in je za republiški stanovanjski sklad skupaj z Janom Žanom Oplotnikom analiziral narodnogospodarske učinke nacionalne stanovanjske sheme.
Tako ne preseneča, da stanovanjsko problematiko veliko pogosteje komentira kot Karel Erjavec, minister za okolje in prostor, pod čigar resor formalno spada stanovanjska politika.
V zadnjem času so šokirali podatki o upadu vrednosti opravljenih gradbenih del in nelikvidnosti nepremičninskega trga, ko se je število transakcij zmanjšalo skoraj za polovico. Ali predvidevate v okviru protikriznih ukrepov kakšno intervencijo države prek republiškega stanovanjskega sklada?
Seveda. Stanovanjski sklad je ta čas angažiral svoj celotni potencial 80 milijonov evrov za gradnjo stanovanjske soseske na Brdu v Ljubljani. Pričakujemo, da se bo sklad prestrukturiral v zasebno ustanovo, ki bo v 100-odstotni državni lasti ali pa v lasti nekaterih paradržavnih ali finančnih inštitucij, ki so pretežno v državni lasti. V tem primeru bi lahko na kapitalskem trgu nastopal, ne da bi neposredno obremenjeval dolg države, ki je omejen z maastrichtskimi kriteriji. Kot kredibilen
dolžnik oziroma kapitalsko močna inštitucija bi lahko brez težav prišel do dodatnih virov in še povečal svoje aktivnosti.
Torej preoblikovanje v prvi vrsti odpira možnosti večjega zadolževanja, ki jih danes, ker je organiziran kot sklad, nima?
Točno tako, to bi po eni strani omogočilo najemanje kreditov, hkrati pa ne bi bili obremenjeni s triodstotnim deležem javnofinančnega primanjkljaja v bruto domačem proizvodu. Zdaj namreč vsako zadolževanje sklada povečuje javni dolg.
Bi tako dobili neki novi, stanovanjski Dars?
Nekaj podobnega, ja.
Zaradi počasnosti realizacije projektov je imel sklad vsaj doslej prej težave s porabo denarja kot s tem, da ga ne bi imel. Ali obstaja možnost, da bi sklad odkupoval že zgrajena stanovanja in s tem hitreje pomagal sektorju?
Kar nekaj je že razvitih projektov, ki jih je sklad pripravil z namenom, da spodbudi gradbeno operativo, ne pa toliko, da bi posegal na nepremičninski trg. Če bi se lahko v večji meri dokapitaliziral, bi lahko posegel tudi na nepremičninski trg. To bi bila varna investicija, saj je danes vse že podcenjeno in bi lahko pridobil razmeroma poceni nepremičnine.
Ali je vaša ideja o odplačnem odkupu, ko bi družine s plačevanjem neke neprofitne najemnine na zelo dolgi rok odkupile stanovanje, še aktualna?
To sklad pripravlja. To je tudi ideja, ki smo jo zapisali v koalicijsko pogodbo. Predvideno je bilo precejšnje povečanje števila najemnih stanovanj za mlade družine po sprejemljivi ceni in z zelo dolgim odplačnim rokom. Lahko bo to bolj lizing kot najem. Sklad ima že pripravljene investicije za 300 milijonov evrov, ki pa jih nismo mogli vključiti v rebalans proračuna, ker bi s tem presegli možnosti zadolževanja države. Računamo, da bomo te projekte izvedli v prihodnjih letih. Do konca mandata
je treba to narediti.
Vir: www.dnevnik.si