"Za resne projekte se športno "stepemo""

Avtor: Lidija Ferk

Slabo leto in pol delovanja je za gradbenim podjetjem, GH holdingom, ki so ga ustanovila tri velika gradbena podjetja in vsako na svojem območju uveljavljeno - mariborski Konstruktor, soboški Pomgrad in sežanski Kraški zidar. V prvem letu so družbe, ki zaposlujejo skupaj blizu 2000 ljudi, naredile za skoraj 350 milijonov evrov konsolidirane realizacije, s čimer se zanesljivo uvrščajo med prve tri gradbene sisteme v državi. Predsednik uprave GH Holdinga Blaž Miklavčič pravi, da je zdaj že jasno, da je bila odločitev treh podjetij o ustanovitvi holdinga prava.

"Ta oblika povezave ustanoviteljem in tudi holdingu prinaša veliko sinergij. Holding je treba gledati kot družbo, ki na eni strani skrbi za izkoriščanje sinergij med ustanovitelji, na drugi pa zanje samostojno na trgu pridobiva svojo pozicijo. Na neki način si ustvarja tržno moč. Zato je to na drugi strani za ustanovitelje dolgoročno zanimiva finančna naložba.

Vemo, da so posamezni ustanovitelji zelo ugledna srednje velika gradbena podjetja. Konstruktor je na področju visokih gradenj zagotovo vodilno podjetje v Mariboru in regiji. Okoli skupine Pomgrad je še nekaj podjetij, ki jih je v zadnjih letih prevzel, na primer Cestno podjetje Murska Sobota in Vodnogospodarsko podjetje Mura. Je tudi vodilno podjetje v Pomurju, tako pri visokih kot nizkih gradnjah. Kraški zidar ima zelo močno pozicijo ne le v Sežani in na Krasu, kjer je vodilen, tudi na Obali. S svojimi aktivnostmi je bil tudi najbližje Ljubljani in enako pokriva nizke in visoke gradnje. Če seštejemo vsa tri, smo bolj visokogradenjsko usmerjena skupina. Holding pa seveda izkorišča sinergije vseh treh - na nabavnem in prodajnem področju. V državi smo torej med prvimi tremi, naš izziv in dolgoročna usmeritev pa je biti tudi pomemben regijski igralec.

Naša skupina je značilna po tem, da ima zelo uravnoteženo realizacijo: slovenski gradbeni trg je velik okoli dve milijardi evrov, od tega je približno polovica naročil iz javnega sektorja, druga pa so investicije za zasebni sektor. Mi smo samo s 15 odstotki svoje realizacije prisotni v javnem sektorju. Dovolj prostora torej še imamo za razvoj pri naročilih sektorja, vendar pa moramo negovati tudi lastne investicije oziroma jih razvijati."

Kolikšen je zdaj delež lastnih investicij družb v GH Holdingu?

"Skoraj tretjina jih je, dobra polovica pa je naročil za zasebne investitorje. Dolgoročno načrtujemo, da bo naša prodaja temeljila na štirih stebrih: na javnih naročilih, lastnih investicijah, naročilih zasebnih investitorjev in izvoznih projektih v regiji, vsak bo predstavljal po četrtino. Ocenjujemo, da je to optimalno razmerje, računamo, da bi ga dosegli v relativno kratkem času, in vse aktivnosti vodimo v to smer.

Štiri področja poslovanja imamo. Eno so nepremičninski projekti; zlasti v osrednjem delu Slovenije se ukvarjamo z dvema, tudi po zahtevnosti zelo velikima nepremičninskima projektoma za naše razmere. Prvi je poslovni center Gemini v ljubljanskem BTC, dve 18-nadstropni poslovni stolpnici z relativno veliko nakupovalno in storitveno galerijo in podzemnimi parkirišči. Pri tem projektu bomo pokazali, kakšni naj bi bili poslovni in drugi objekti v prihodnosti, zlasti kar zadeva energetsko učinkovitost in ekološko gradnjo. Nedavno smo postali član zelo ugledne ameriške organizacije US Green Building Council, ki izdaja prestižne certifikate, s katerimi se ocenjuje energetska učinkovitost zgradbe. Danes za najemnika strošek poslovne zgradbe v treh četrtinah odpade na najemnino, četrtina pa na stroške ogrevanja, hlajenja in ostale stroške obratovanja. Računamo, da bo glede na trende na področju energetske oskrbe in cen energentov in vsega, kar je s tem povezano, ter tudi predpisov, ki izhajajo iz ekološke ozaveščenosti, v naslednjih nekaj letih najemnina predstavljala le še polovico stroška. Temu se je treba prilagoditi. Z objektom Gemini, pri katerem sodelujejo vsa tri naša podjetja, poskušamo slediti temu trendu. Projekt je trenutno v fazi projektiranja, mislim pa, da bomo že pred koncem leta začeli gradnjo in jo končali nekje sredi leta 2010. Razvijamo še turistični kompleks na Bledu, na odlični lokaciji med Lescami in Bledom, z izjemnim pogledom na Triglav in blejski grad; gradnjo bomo pričeli v naslednjem letu. Z drugimi nepremičninskimi projekti se sam holding ne ukvarja, se pa seveda naši ustanovitelji, vsak na svojem območju."

Drugi so ekološki projekti...

"V holdingu imamo tehnološko kompetenco na področju čistilnih naprav, centrov za ravnanje z odpadki in bioplinarn. To je zelo atraktivno področje, ker ga mora Slovenija v skladu z evropsko regulativo v letih do 2013 dokončno urediti. V določeni meri je že urejeno, precej aktivnosti pa še poteka, in mislim, da bodo vse ključne čistilne naprave in centri za ravnanje z odpadki po Sloveniji urejeni v naslednjih nekaj letih. Mi smo nosilci te tehnologije in v zadnjem letu smo na razpisih pridobili praktično vse ključne čistilne naprave. Je pa to tudi naš izvozni artikel; to prištevamo k svojim tehnološkim projektom in v tem vidimo tudi svojo priložnost. Tam je namreč višja dodana vrednost, v te projekte je treba vložiti veliko znanja, ki pa ne izhaja le s področja gradenj, ampak tudi iz procesnih tehnologij, ekologije, energetike...

Holding se je tudi postavil na čelo konzorcija ustanoviteljev za kompleksnejše gradbene projekte. Vse bolj se pojavljamo v infrastrukturnih projektih. Četrto področje pa je nabava - za nabavo strateških materialov imamo skupne pogodbe.

S kakšnimi bistvenimi spremembami se nam ne mudi, osnovna strategija za naprej so prav ti štirje stebri, z močnimi lokalnimi kompetencami v Mariboru, Pomurju in na Obali. Seveda si želimo še kakšno večjo akvizicijo, nakup še katerega podjetja v Ljubljani oziroma osrednjem delu Slovenije. Saj naši ustanovitelji že delajo tukaj, kupili smo tudi manjše podjetje, specializirano za infrastrukturne projekte v Ljubljani, vseeno pa poskušamo pridobiti še katero večje, uveljavljeno gradbeno podjetje. Organizacijski razvoj holdinga torej še ni zaključen."

Lastniški delež v Cestnem podjetju Ljubljana pa ste že prodali.

"Ta družba je bila ena od prevzemnih tarč, v njej smo pridobili 28-odstotni delež, a smo ga potem spet prodali. Predlagali smo jim korektno skupno upravljanje podjetja s povezavo v holding, vendar so obstoječi lastniki ocenili, da se bodo lažje sami razvijali."

Katero podjetje je zdaj vaša tarča, pa je verjetno skrivnost...

"Seveda; kar nekaj takšnih podjetij je na tem območju. Zdaj holding temelji na poslovni povezavi, zato ni naša politika, da bi morali pridobiti vsaj 51 ali pa kar 100 odstotkov v nekem novem podjetju."

Na tuje trge z znanjem in tehnologijo

Kako pa vidite aktualne razmere v gradbeništvu v Sloveniji, kako in kam se bo dejavnost razvijala naprej?

"Upam si trditi, da je tehnološko in poslovno v zelo dobri kondiciji. Nenazadnje tudi dokazuje, da tuja konkurenca v Sloveniji ni bila kaj prida uspešna. Vse bolj se spogledujemo s tujimi trgi in prepričan sem, da bo razvoj slovenskega gradbeništva šel v smer, da se bomo začeli še bolj povezovati za nastope na tujih trgih. Ta trenutek se s tujino še vsak sam spopadamo. Doma smo si seveda hudi konkurenti in se dokaj športno "stepemo" za vsak resen projekt. Iz cenovnih razmerij in s trga se, pri vsakem razpisu posebej, pokaže, da vsi mislimo resno. Na nek način je to zdravo okolje. Ne glede na "spektakel", ki se je v naši panogi zgodil v začetku leta. Prav veliko zveze z dejansko situacijo v dejavnosti to sicer nima, ampak očitno tudi kaj takšnega mora biti. Zdaj se že počasi vidi, da je glavne akterje v resnici treba iskati zunaj branže. Očitno je bila ta le hvaležen medij za določena obračunavanja - vendarle se kaj več od spektakularnih aretacij treh direktorjev in nekaterih drugih še ni zgodilo."

Kakšne pa so konkretno vaše ambicije v tujini?

"Trije učinkoviti kanali prodora v tujino so možni. Eno je, da se pojavljaš kot investitor. V tej vlogi, denimo, nastopamo s poslovnim centrom v Podgorici v Črni gori. Drugo so projekti z visoko dodano vrednostjo, torej visokozahtevni tehnološki projekti, kjer prodaš tudi kompetenco, tehnološko znanje, ki ga na lokalnem trgu nima vsak. Tretja možnost pa je seveda akvizicija lokalnih podjetij. Praviloma je zanimiva kombinacija vseh treh. Mislim, da ni realno, da bi bili zelo konkurenčni pri enostavnejših infrastrukturnih projektih. Slovenski izvozni artikli so tudi sicer, v drugih dejavnostih, predvsem znanje in tehnološke kompetence."

In kateri trgi so najbolj zanimivi za vas?

"V glavnem je treba upoštevati trge, kjer je veliko investicij in se še razvijajo. To je v bistvu kar vsa vzhodna Evropa. Veliko poslovnih oči in načrtov je usmerjenih tja. Saj tudi oni določene kompetence pospešeno razvijajo, vendar pa nimajo veliko izkušenj z zahtevnejšimi objekti."

Resno se pripravljate tudi na projekt posodobitve slovenske železniške infrastrukture.

"Enako kot vsa naša konkurenca. Zelo malo projektov na železniški infrastrukturi bodo predstavljale tako imenovane investicije "greenfield", saj se bo vse delalo na obstoječi infrastrukturi, pod režimom prometa. Klasični gradbeni projekti bodo le manjši del. Železniški projekti so tudi sicer bolj kot drugi infrastrukturni projekti tipično tehnološki, zato jih bo treba obvladovati skupaj s tehnološkimi partnerji. Zato sklepamo močna zavezništva z domačimi in evropskimi tehnološkimi podjetji. Računamo, da bo nekaj večjih železniških projektov razpisanih že konec letošnjega leta, relativno pomemben del pa v letih 2009 in 2010."

 
 

Vir: www.vecer.si