Z boljšo toplotno zaščito bomo porabili bistveno manj energije

Avtor: Blaž Mazi

Pogovor, dr. Peter Novak, snovalec novega pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah

Ljubljana - Novi pravilnik ministrstva z okolje in prostor o učinkoviti rabi energije v stavbah je z natančnimi zahtevami po obsežnejši in učinkovitejši toplotni zaščiti napovedal velike spremembe pri novogradnjah. Poleg tega bodo morali vsi novi objekti in stavbe, ki se bodo prenavljale, pridobivati 25 odstotkov celotne porabe iz obnovljivih virov energije (sončna, geotermalna, vetrna). Čeprav je slišati ugovore, da so bile nove uredbe sprejete prehitro in nepremišljeno, je snovalec pravilnika ter dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme v Novem mestu dr. Peter Novak prepričan, da bodo novosti na dolgi rok uporabnikom stanovanj koristile.


V zadnjih letih se je na tem področju premaknilo le nekaj malenkosti. Se vam ne zdi, da je preskok od trenutnega stanja k omenjenim zahtevam morda prevelik?

Bistveno je, da bomo z ustreznejšo toplotno zaščito pomembno zmanjšali količino porabljene energije za ogrevanje in hlajenje stavb. Stvari niso bile sprejete na vrat na nos. Pravilnik smo pripravljali tri leta. Projektanti vedo, kaj morajo doseči, in lahko to tudi enostavno preverijo. Res je, da se novi pravilnik razlikuje od evropskega, a upam si trditi, da smo na pravi poti, ker omejujemo moč. Nihče ne bo mogel porabiti več, kot bo znašala dovoljena moč stavbe.

Delež je postavljen na osnovi dejstva, da bo morala imeti naša država do leta 2020 v skladu z dokumentom, ki so ga predsedniki vlad podpisali marca lani, 25 odstotkov obnovljivih virov v celotni rabi končne energije. Če hočemo to doseči, je najbolj normalno, da bodo vsi novi objekti imeli 25 odstotkov obnovljivih virov energije. Za vse stare objekte pa bomo morali poskrbeti na način, za katerega še nihče natančno ne ve, kakšen bo.

Imajo takšen delež tudi druge članice Evropske unije?

Nimajo, ker imajo države različne zahteve. Švedska ima denimo 15 odstotkov. Deleži bodo porazdeljeni po državah različno, končna delitev pa bo potrjena v letošnjem ali začetku prihodnjega leta. Slovenija bo zagotovo morala prevzeti 25-odstotni delež. Iz izkušenj vem, da uporaba sončne energije za ogrevanje tople vode in stanovanj, sodobnih toplotnih črpalk z geotermalno pomočjo ali brez nje ter uporaba pasivnih sistemov omogoča, da 25-odstotni delež energije za gretje in hlajenje pokrijemo iz obnovljivih virov. Ne pozabite, da bodo novi objekti in rekonstruirani stari objekti porabili približno dvainpol- do trikrat manj energije za gretje in hlajenje kot pa sedanji, kar pomeni, da obvezni delež obnovljivih virov energije v njih ne bo tako velik, kot si to morda kdo predstavlja zdaj.

Ampak vseeno, kako naj investitor zagotovi obvezen delež čez noč?

V prvi fazi je rečeno, da mora imeti stavba 25 odstotkov moči iz obnovljivih virov energije, lahko pa se denimo vgradi 0,04 kvadratnega metra sprejemnikov sončne energije na kvadratni meter stanovanja ali pa se uporabi toplotne črpalke. V tujini v poslovnih objektih gradijo skladišča, v katerih pozimi skladiščijo led in ga poleti uporabljajo za hlajenje. Najprimernejši viri so sončna energija, geotermalna energija ter energija okolja, denimo toplota zraka.

Ste morda pri pripravi pravilnika sodelovali s strokovnjaki za nepremičnine ali gradbeniki? So bile narejene kakšne analize, za koliko se bodo zaradi pravilnika podražila stanovanja?

Ne, niso bile. Narejena je bila primerjava z nemškim trgom. Obsežne nemške analize v zvezi z novim pravilnikom o rabi energije v stavbah ugotavljajo, da se bodo ob 30-odstotnem zmanjšanju porabe energije z današnje ravni stroški gradnje povečali za dva do tri odstotke.

Razpolagali smo tudi s podatki nemškega inštituta za pasivne hiše, ki kažejo, da pri obnovi starih objektov v pasivne hiše stroški predstavljajo od dva do pet odstotkov vrednosti samega objekta. To je bilo naše osnovno izhodišče.

No, ampak takšna analiza za Slovenijo ni bila narejena?

Glejte, računal sem približno takole: cena delavcev pri nas je bistveno nižja od cene delavcev v Nemčiji, cene toplotne zaščite pa so približno enake. Glede na to stroški pri nas ne morejo biti večji, kot so v Nemčiji, lahko so kvečjemu enaki. Ministrstvo za okolje in prostor je sprejelo poleg pravilnika, o katerem me sprašujete, še pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabi obnovljivih virov energije, ki je namenjena zagotavljanju državnih subvencij in pomoči za nove investicije v podjetjih in gospodinjstvih.

Vaš pravilnik je, sodeč po odzivih, povzročil manjši potres v nepremičninski in gradbeni srenji...

Zakaj? Navajeni so, da poceni gradijo in drago prodajajo. Mi smo to preprečili. V tem je bistvo. Dosedanji pravilniki so govorili o tem, koliko kilovatnih ur smemo porabiti v neki stavbi. Menim, da rabo energije v stavbi ni mogoče jamčiti s kilovatno uro, temveč z vgrajenimi napravami: koliko radiatorjev imate, kakšna je moč kotla ali toplotne črpalke in katera svetila so nameščena. To kupujem, ne pa kilovatnih ur. Kupujem inštalacijo, ki je v hiši, in pravilnik bo zagotovil, da bo ta kakovostna.

Pričakujete, da bo država, ob znanih pomanjkljivostih pri gradbenem nadzoru, tako zahteven pravilnik dosledno izvajala?

Mislim, da ga bo mogoče izvajati v polni meri. S tem bo Slovenija skočila na vlak najnaprednejših držav v Evropi. Če bodo nastopili problemi, jih bomo reševali skupaj s tistimi, ki bodo to izvajali. Predvsem je pomembno to, da bodo dolgoročno uporabniki novih stanovanj imeli stanovanja, v katerih bo gretje in hlajenje stalo bistveno manj kot v današnjih.
 

Vir: www.dnevnik.si