Moja vrnitev v NLB za zdaj ni relevantno vprašanje

 

Avtor: Srečko Zimic

Od oktobra pa nam govorijo, da bomo največje žrtve krize," pravi nekdanji prvi mož NLB Marko Voljč, ki zdaj vodi madžarsko banko K&H. Sam glede hitrega okrevanja ni preveč optimističen in se ob tem sprašuje, kako dolgo bodo banke uspele vzdržati dolgotrajno recesijo. O položaju v madžarskem bančnem sektorju in tudi o tem, ali ga zanima ponovni prihod na čelo naše največje banke, smo ga povprašali ob robu konference Evropskega centra za voditeljstvo.

»Na zahodu vedo, da je pri takih institucijah, kot so pomembne banke, več načinov, kako priti do najboljših možnih kandidatov. Razpis sam po sebi ni nesprejemljiv, so pa tudi drugi načini, kako priti do dobrih kandidatov,« nekdanji prvi mož NLB Marko Voljč komentira napovedi vlade, da bo NLB predsednika uprave iskala prek javnega razpisa.


Zadnje čase je nekoliko manj slišati o morebitnem zlomu Madžarske.

Gre za odraz dveh stvari. Prvič, vlado je prevzela bolj tehnična vlada, ki bo vladala do rednih volitev. In drugič, kapitalski trgi po svetu so se nekako pobrali in to ustvarja splošno klimo, v kateri je Madžarska videti manj ranljiva in manj tvegana.

Kako pa se sicer spoprijemate s krizo?

Madžarska ima paket ukrepov že od leta 2006, ko smo morali zelo resno znižati fiskalni deficit, in to je upočasnilo gospodarsko dejavnost še pred globalno gospodarsko krizo. Banke so bile razmeroma dobro kapitalizirane in dobro vodene, zato se za zdaj še niso znašle na robu kapitalske ustreznosti. Madžarska je sicer uvedla jamstvo za depozite, s čimer se je povečalo zaupanje v bančni sistem. Vlada nudi tudi likvidnostno pomoč bankam, ki to želijo, torej predvsem bankam, ki niso v tuji lasti. Razmišljamo še o tem, da bi za gospodinjstva, v katerih so ljudje izgubili službo in ki ne morejo več odplačevati posojila, uvedli pomoč do dveh let, s čimer bi ti ljudje lahko še vedno ostali v normalnih odnosih z bankami.

Ali je madžarska vlada podobno kot slovenska uvedla tudi poroštva za zadolževanje bank v tujini?

Ne, saj je večina bank v rokah tujih bančnih skupin, ki imajo svoj dostop do mednarodne likvidnosti. Samo prek denarne pomoči, ki jo je Madžarska prejela od Mednarodnega finančnega sklada in evropske komisije, se je določena sredstva namenilo za zagotavljanje eksterne likvidnosti bank, ki niso v rokah strateških lastnikov.

Spremljate dogajanje v slovenskem bančnem sektorju, predvsem dogajanje okoli največje banke in ekspresno menjavo na čelu NLB?

O tem sicer ne bi želel govoriti, bi pa opozoril, da je NLB tako pomemben dejavnik na bančnem trgu v Sloveniji, da čim prej se bo situacija stabilizirala, tem bolje bo. To je zelo pomembno, saj nas čaka veliko izzivov v času krize.

Bi vas bi zanimala vrnitev na čelo NLB?

V tem trenutku to ni relevantno vprašanje. Sam imam veliko dela in izzivov na svojem sedanjem delovnem mestu. Navsezadnje je treba videti, kako se bo konstituiral novi nadzorni svet, ki bo moral hitro ukrepati, da se stabilizira položaj v vodstvu NLB.
 

Vir: www.dnevnik.si