Zakaj prihaja do zamud pri izdajanju gradbenih dovoljenj?

Zato je moral oziroma bo moral tudi v bodoče upravni organ, če bo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotovil, da projekt ni izdelan »pravilno«, od investitorja zahtevati dopolnitev takšnega projekta. Za čas, dokler se takšen projekt ne popravi in dopolni, pa se seveda postopek izdaje gradbenega dovoljenja »ustavi«. »Krivda« v takšnih primerih pa ni na strani upravnega organa, ampak samo na strani projektanta, ker je izdelal »slab« izdelek.

V večini primerov pa je botrovalo predolgim postopkom izdaje dovoljenj za gradnjo tudi dejstvo, da urbanistični del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, to je sedanja lokacijska dokumentacija, ni vseboval prikazov vplivnega območja na okolico, čeprav je bilo že vse od leta 1967, ko je bila prvič uvedena obveznost lokacijske dokumentacije, določeno, da mora vsaka lokacijska dokumentacija vsebovati med drugim tudi prikaz rešitev v zvezi z vplivi na okolje, ki jih bo imela nameravana gradnja. Ker takšnega prikaza ni bilo, pa upravni organ, ki je moral o zahtevi za izdajo dovoljenja odločiti, ni mogel sam vedeti, do kam takšni vplivi segajo in zato tudi ni mogel »na pamet« odločiti, ali naj mejašem in drugim sosedom prizna status stranke v takšnem postopku ali ne. Torej tudi v takšnih primerih ni bila »krivda« na strani upravnega organa, ampak spet na strani projektanta, ker je izdelal »nepopolni« izdelek.

Da pa ne bi zgolj »krivili« samo projektante, pa je potrebno v zvezi z nejasnostmi pri določanju strank (stranskih udeležencev) v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja tudi priznati, da je precejšnja krivda za to, da so se takšne stranke pritoževale na odločbe, tudi v tem, da prejšnji predpisi o gradnjah niso uredili tega, kar je sedaj urejeno z novim ZGO-1, to je, da mora sedaj (po 1.1.2003) takšna stranka za svoje trditve, da je v svojih pravicah zaradi nameravane gradnje prizadeta, predložiti dokaze. Ker tega v prejšnjih predpisih ni bilo, takšnim strankam, ki so se pritoževale, ni bilo potrebno v teh postopkih prav ničesar dokazovati. Zadostovalo je samo, da je izjavil ali dal na zapisnik, da ga bo nameravana gradnja ovirala pri izvrševanju njegovih pravic.

Ker pa je seveda lahko »resnica« ne samo na eni, ampak tudi na drugi strani, pa je z novim ZGO-1 tudi določeno, da gredo vsi stroški, ki so nastali v zvezi z naročilom in izdelavo ekspertnega mnenja in stroški postopka v breme investitorja, če se v nadaljevanju postopka ugotovi, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno in se je zato osebo, ki je dokazovala, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, vključilo v postopek. Če pa bi se ugotovilo, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano pravilno, pa je določeno, da gredo vsi stroški, ki so nastali v zvezi z naročilom in izdelavo ekspertnega mnenja in stroški postopka v breme osebe, ki je zahtevala vključitev v postopek, torej v breme mejaša, ki je gradnji nasprotoval.

Vir: MOP