Bo les osnovni gradbeni material tega stoletja?

Avtor: Urška Šprogar

Slovenija je po gozdnatosti na vrhu evropskih držav, le Švedska in Finska imata več gozda. Ampak s tem bogastvom lesa slabo delamo in še slabše gospodarimo. Obdelava lastnega lesa peša, saj največ lesa prodamo v hlodih, imamo pa relativno velik uvoz lesnih izdelkov. To pojasnjuje dr. Ana Rihtar, znanstvenica in raziskovalka obdelave lesa ter članica komisije mladih raziskovalcev za lesarstvo, poudarjajoča, da smo v slovenskih gozdovih lani skupno posekali 3,5 milijona m3 dreves, čeprav bi lahko posekali nekaj manj kot 5 milijonov m3. "Lesna zaloga je znašala 322,194.929 m3 oziroma dobrih 271 m3/ha. Pokazatelj slabega gospodarjenja so tovornjaki, napolnjeni z najlepšo hlodovino, ko potujejo proti mejnim prehodom. To pomeni, da najlepšo hlodovino izvažamo in da so naša podjetja potem prisiljena kupovati hlodovino iz tujine po za njih neugodni ceni in slabše kvalitete."

Kot nadalje ugotavlja Rihtarjeva, do danes nismo vzpostavili tesnejšega sodelovanja med gozdarji, lesarji in lesnimi podjetji. Prav tako nimamo postavljenih celovitih strategij med panogami, na nivoju države, o poseku in koriščenju lesa ter načinu porabe lesnih ostankov tudi za ogrevanja mestnih stanovanj. Preslabo so postavljeni in premalo vzpodbujajoče so tudi finančne vzpodbude, ki bi jih lesna podjetja in državljani izkoriščali glede možnega izkoriščanja lesnih ostankov, žagovine in lesa iz sanitarnih posekov ter čiščenja gozdov.

Gozdnatost Slovenije je izrazita prednost

Kje pa so razlogi za lesno neznanje kljub številnim fakultetam, inštitutom, se že leta sprašujejo vsi, ki delajo z lesom. Dr. Rihtarjeva jih vidi v veliki razdrobljenosti. Tudi veliko število lastnikov in solastnikov gozdov otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. "Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 489 tisoč gozdnih posestnikov. Problem predstavlja tudi razdrobljenost slovenske žagarske industrije: 250 žagarskih obratov predela približno 3 milijone m3 lesa na leto, največji žagarski obrati razžagajo okrog 60 tisoč m3 hlodovine letno, kar je v primerjavi z avstrijskimi, ki predelajo 1 do 1,5 milijona, resnično majhna količina. Gozdnatost Slovenije je izrazita prednost, ki se je premalo zavedamo, kar pa ne pomeni, da je lesa na pretek. Potenciali gozda bi morali biti izkoriščeni kakovostno in po ustrezni ceni z najvišjo dodano vrednostjo primarnim izdelkom iz gozda, vendar pri nas ni tako."

In kje so možnosti, da ta lesnati voz slabe organizacije in še slabše tehnologije potisnemo naprej? "Zgodovinsko gledano je bil les osnovni gradbeni material v množični stanovanjski gradnji in je to še danes v večini manj razvitih delov Azije in Afrike pa tudi v najrazvitejših okoljih, kot so Združene države Amerike ali Skandinavija.

Mobilnost družbe je gotovo eden od vzrokov za to, da je danes standardna ameriška hiša lesena, narejena industrijsko, a tudi po okusu kupcev. Amerika je osvojila leseno enodružinsko hišo kot najprimernejši način za poselitev brezkončnih predmestij velemest. Slovenija je že od nekdaj dežela izjemne pestrosti in izvirnosti stavbarstva v lesu ter bogate rokodelske, tesarske in mizarske tradicije. Ta topli material nas spremlja dobesedno od zibelke do groba. Z lesom ustvarjamo prostore, ki omogočajo najrazličnejšo hierarhijo zaznavanja, medsebojnih odnosov in ritma v sodobnem dialogu med človekom in arhitekturo."

Les bo imel prednost

"Premalo se zavedamo, da je les obnovljiv vir materialov pa tudi energije. S tega stališča bo material prihodnosti, z njim se bomo morali ukvarjati z vso spoštljivostjo. Les v biopolimernih materialih nadomešča naftne derivate, ki jih bo po napovedih veliko manj po letu 2050, ko naj bi bili že dobro izčrpani neobnovljivi viri. V sodobnem času, v katerem so okoljevarstveni vidiki vse bolj pomembni, ima les prednost pred ostalimi gradbenimi materiali predvsem glede zniževanja emisij CO2 ter iz energetskega vidika. V začetku preteklega stoletja so z neverjetnim prizadevanjem spodbujali raziskovanje jekla. Simbol te nove tehnike je postal Eifflov stolp v Parizu, ki je sijajen primer uporabe jekla. Dandanes pa številni strokovnjaki streho Expa v Hannovru, ki je bila postavljena v high-tech izvedbi v lesu, razglašajo za zaščitni znak stoletja, ki se bo zapisalo lesu.

Sedanji trend povečanja uporabe lesa za izdelavo gradbenih konstrukcij v Evropi je rezultat obsežnih akcij za popularizacijo njegove uporabe v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, temelji pa na zadnjih spoznanjih raziskovalnega dela na področju lesenih konstrukcij. Tudi v Sloveniji potrebujemo takšne široko zastavljene projekte za spodbujanje uporabe lesa v gradbene namene. Predvsem pa bo treba odpraviti nekatere neupravičene predsodke o lesenih konstrukcijah. Les se bo v prihodnosti pri bivanju verjetno vse bolj vračal k naravi. Z razvojem in uporabo sodobnih veznih sredstev ter razvojem ekološko prijaznih vodoodpornih lepil visoke trdnosti in sredstev za trajno zaščito lesa skupaj z novimi tehnologijami graditve objektov so bile ustvarjene možnosti za ponovno umestitev lesenih gradbenih konstrukcij na mesto, ki jim glede na njihovo kvaliteto pripada. Prednost lesenih konstrukcij, kot so velika nosilnost, majhna lastna teža, lep videz, ugodni psihološki učinek, elektromagnetna nevtralnost, ekološka prijaznost in energijska varčnost, so tolikšne, da odtehtajo vse morebitne pomisleke in predsodke v zvezi s trajnostjo, vzdrževanjem in gorljivostjo tovrstnih konstrukcij."

Da se je les v preteklosti zaradi pomanjkljivega poznavanja njegovih lastnosti premalo uporabljal, še ugotavlja dr. Ana Rihtar. Dodaja, kako se vedno bolj zavedamo, da je treba okrepiti raziskovanje tega materiala. "Pogostejša uporaba lesa v gradbeništvu je odvisna od nadaljnjega inženirsko-tehničnega razvoja lesa kot nosilnega gradbenega materiala, da bi njegov skromni delež glede na celotni volumen gradenj povečali s približno enega na morda dva do tri odstotke. Merila za razvoj so boljša kakovost gradbenega lesa, večja raznolikost in boljša obdelava lesa in lesnih tvoriv ter razvoj novih veznih sredstev. Les se lahko pri masovni uporabi uporablja največ za konstrukcije sten, stropov in streh pri gradnji stanovanjskih in javnih zgradb, tudi v kombinaciji z drugimi gradbenimi materiali; pri zahtevnih higt-tech konstrukcijah pa za izdelavo streh, dvoran, mostov ... Če želimo doseči večjo uporabo lesa v konkurenci z drugimi gradbenimi materiali, je najpomembnejša gospodarnost lesa. Les kot material za nosilne konstrukcije je izziv za nadaljnjo uporabo lesa pri izgradnji stavb. Ob tem je treba razvijati in uporabljati vse vrste lesa in lesnih tvoriv od okroglega lesa, žagarskih profilov, plohov, tramov in tudi lameliran lepljen les, slojnat furniran les, vezan les, predvsem v kombinaciji z drugimi materiali."

 
Vir: www.vecer.si