Gneča pred okenci geodetskih pisarn se sicer zmanjšuje, a sedaj se bojijo, da se jim bo zaradi vrednotenja nabral cel kup rednega dela, ki ga od prvih obvestil o vrednotenju niso uspeli opraviti. Pravi tudi, da bo popis na koncu stal celo manj, kot so predvidevali, ker dobivajo manj pripomb po pošti in potrebujejo manj zunanje pomoči za vnos podatkov, a imajo zato daljše vrste v geodetskih pisarnah. "Težave pa imamo tudi z nadurnim delom, saj ga ne smemo plačati," še pravi Seliškar in doda, da zaradi vrst v geodetskih pisarnah kljub temu delajo več kot 8 ur.

Včeraj ste tudi uradno podaljšali rok, do katerega lahko lastniki nepremičnin sporočijo svoje nestrinjanje z oceno vrednosti nepremičnine in tudi sporočijo morebitne pripombe na podatke v poskusnem izračunu. Gre za strokovno potrebo ali za politično všečnost vlade?
Ravnali smo v skladu z realnostjo. Fizične osebe bi verjetno lahko svoje pripombe podale do 25. novembra, vidimo pa, da vsi veliki lastniki nepremičnin hodijo šele sedaj k nam po nasvete, kako naj zadevo urejujejo. Zato ni realno pričakovati, da bi to uspeli opraviti še v tem mesecu. Verjetno bi tudi sami predlagali podaljšanje roka, četudi tega ne bi storila vlada. Mi smo morali določiti en rok za zbiranje pripomb na modele vrednotenja, ker nam ostane potem še veliko dela, da te pripombe obdelamo in pripravimo nove predloge modelov vrednotenja, ki jih mora nato sprejeti vlada.

Na kaj pa se nanaša največ pripomb, sprva jih je bilo največ na lastništvo?
Grobe ocene so, da je največ pripomb na podatke o nepremičnini, potem pa so ljudje še "za vsak primer" ugovarjali vrednosti nepremičnine, ker je bila ta po njihovem mnenju povezana z napačnimi podatki, recimo o starosti stavbe. Te pripombe imamo mi bolj za rezervo. Četrtino pripomb je izzval strah pred davkom, zato so skušali ljudje znižati vrednost za nepremičnino, ko je ta podlaga za davek, četrtina pripomb pa je vsebinskih in so za nas zelo koristne. Nikoli nismo trdili, da so naši modeli vrednotenja čisto pravi in dokončni, in lastniki nas sedaj opozarjajo na tiste pomanjkljivosti v modelih, ki se jih da dejansko popraviti. Gre za premikanje mej vrednostnih con, ko smo sprva predvidevali, da je vrednost nepremičnin višja, kot je dejanska, saj morda nismo upoštevali vpliva, ki znižuje njihovo vrednost, kot na primer bližina ceste... Podoben problem se je pokazal pri neodmerjenih cestah, ko gredo te na primer čez kmetijska zemljišča in jim neupravičeno zvišujejo vrednost, ker jih zaradi dejanske rabe vrednotimo kot pozidana zemljišča. In ker mu občina ali država ni vpisala te ceste, bi sedaj kmeta bremenili z višjim davkom, pri čemer mu cesta tako predstavlja samo breme. Sedaj moramo najti način, da mu vrednost parcele zaradi ceste zmanjšamo. Podobno se je pokazalo pri gozdovih, kjer imamo bolj ali manj samo en model vrednotenja, ki ne upošteva specifik.

Koliko pripomb pa ste prejeli do sedaj?
Vseh smo sprejeli 235.000, od tega je kakšnih 19 odstotkov pripomb na vrednost nepremičnine in predvsem ta segment nekoliko narašča, kar pa smo navsezadnje pričakovali. Pripomb na lastništvo je približno 44 odstotkov.

Mi lahko "po kmečko" razložite, kako se je lahko zgodilo, da je bil pri nekom popisovalec, obvestila pa ni dobil?
Razlogov je lahko veliko. Prioritetno smo mi verjeli zemljiški knjigi, velikokrat smo celo podatke, ki smo jih dobili skozi popis, prekrili s podatki iz zemljiške knjige, ker je bila obdelava avtomatska. Če bi gledali ročno, stavbo za stavbo, stanovanje za stanovanjem, bi verjetno pustili podatke, ki so bili zbrani s popisom. Kar nekajkrat se je tudi zgodilo, da so se pri optičnem branju popisnih listov podatki napačno prebrali. Zelo pogosto so bile zamenjane številke 3,6 in 8. Žal se temu ni dalo v celoti izogniti. Vsekakor pa je večja težava v starih evidencah, predvsem v zemljiški knjigi. Ampak smo pa s tem popisom vendarle dosegli, da se je število vpisov v zemljiško knjigo precej povečalo in to je zanesljivo pozitiven učinek popisa. Neurejeni vpisi v zemljiško knjigo so dediščina, ki smo jo mi zbezali na plano, nismo mi ustvarili te zmede. Ko minister za pravosodje govori, da imajo oni stoodstotno usklajeno zemljiško knjigo, govori o tem, da je elektronska zemljiška knjiga stoodstotno usklajena s staro ročno zemljiško knjigo. Če pa pogledate v elektronsko zemljiško knjigo, hitro ugotovite, da 40 odstotkov lastnikov nima vpisane matične številke (EMŠO). Zemljiška knjiga, ki po zakonu tega ni dolžna narediti, ne bo pozvala teh 40 odstotkov lastnikov, naj to uredijo. In teh 40 odstotkov nam je naredilo kar nekaj težav. Naš cilj je urediti evidence, ki jih potrebujejo tako lastniki kot država, če želi uvesti davek na nepremične. Dolgoročno pa bi želeli vse te podatke iz vseh evidenc združiti v kataster nepremičnin in sedaj je idealna priložnost za to, saj so podatki končno usklajeni.

Bodo tisti, ki so dali pripombe na vrednost nepremične ali na kakšen drug podatek, na dom prejeli nova obvestila?
Mi bomo pripravili nove modele, nato pa javnost obvestili, kje smo upoštevali te pripombe na vrednotenje. Ko bo vlada te modele sprejela in jih določila z uredbo, bomo izračunali dokončno vrednost nepremičnin in ta bo javno vidna v naših evidencah.

Torej vrednost nepremičnine, ki je zapisana na obvestilu o poskusnem vrednotenju, ni nujno dokončna vrednost, ki jo boste vnesli v evidenco, četudi lastnik nepremičnine ni imel pripombe na vrednost?
Tako je in tista vrednost bo dokončna. Na njo več ne bo mogoča pritožba in na podlagi teh podatkov bo davčna uprava pripravila obdavčitev. Seveda pa je treba najprej sprejeti še zakon o davku na nepremičnine...

Kako pa se bodo te evidence ažurirale? Navsezadnje se lahko vrednost nepremičnine spreminja tudi kasneje.
Na vsaka štiri leta moramo za vsako skupino nepremičnin to vrednotenje ponoviti, pri čemer tega ne bomo nikoli več počeli za vse vrste nepremičnin hkrati. Če bomo v tem štiriletnem obdobju ugotovili, da se je za posamezne nepremičnine vrednost spremenila za več kot 10 odstotkov, bo vlada sprejela indeksacijo cen v posamezni coni, kar pomeni tudi višji/nižji davek na nepremičnine.


Vir: www.dnevnik.si