LJUBLJANA - Miran Gajšek vodi ljubljanski oddelek za urbanizem od novembra 2005. Skoraj zagotovo bo mandat nadaljeval tudi po razpisu za nove načelnike, ki bo po napovedih zaključen letos oktobra.

Prepričljiv je, ko razlaga, kako izjemne razvojne možnosti se odpirajo Ljubljani v prihodnjih letih. Zagotovo mu tudi tečaj javnega nastopanja, ki so se ga udeležili nekateri načelniki, ni škodil.

Kaj najbolj zaposluje vaš oddelek v teh dneh?
Prvi sklop so aktualne zadeve, na primer vrtički, drugi so veliki mestni projekti iz programa županstva, recimo stadion v Stožicah, poglobitev železnice, garažni hiši pod Kongresnim trgom in tržnico, džamija, zadnja stvar pa so novi dolgoročni prostorski akti. Zadnji celostni ljubljanski plan je bil narejen davnega leta 1986.

Bodo mestni svetniki obravnavali osnutke dolgoročnih planov že septembra?
Maja se je spremenil zakon o prostorskem načrtovanju, podzakonski akti pa še niso sprejeti in uveljavljeni. Prejšnji teden smo se z ministrstvom za okolje in prostor dogovorili, da lahko v delovnem smislu uporabljamo še ne sprejete podzakonske akte. Vseeno bo prišlo do zamude, tako da bomo šli v javno razgrnitev jeseni.

Na kakšna vprašanja bodo ti plani odgovorili?
Dokler so še v procesu nastajanja, ne moremo dati karte na mizo.

Ampak vseeno, spremembe lokacijskega načrta za avtocestni odsek Šentid-Koseze kažejo, da mesto v prihodnjih letih načrtuje na tem območju zelo intenzivno stanovanjsko gradnjo.
Da, take so smernice.

Kako se bo torej Ljubljana razvijala?
Ljubljana je izjemno pomembno vozlišče petega in desetega prometnega koridorja. Ljubljanska metropolitanska regija je širša od statistične regije, ene od 12 v Sloveniji. To je po eni strani primerjalna prednost, po drugi pa slabost, saj imamo v Ljubljani močno dnevno migracijo, ki ji prometna infrastruktura ne sledi. Praktično se vsak od 120.000 ljudi na delo pripelje s svojim avtomobilom. Brniško letališče še vedno nima železniške povezave s prestolnico, čeprav je bila načrtovana že v šestdesetih letih.

V spremembah lokacijskega načrta za avtocestni odsek Šentvid-Koseze sta omenjeni ravno ta povezava in mestna železnica proti severu. Ali bo to ostalo le na papirju?
Ne, to je rezultat pogajanj z ministrstvom za okolje in prostor ter ministrstvom za promet za izdelavo lokacijskega načrta za drugi tir na Gorenjsko, ki ga lahko speljemo mimo letališča.

Se bo ta proga navezala na mestno železnico, o kateri je v zadnjem času spet govor?
Uporabljali bomo seveda obstoječe tire, na primer do Litije, Zasavja, Kamnika, Logatca, Medvod, Grosuplja, Domžal, na območju mesta pa bomo uvedli prestopne točke, recimo v Črnučah in Šentvidu. Ena od možnosti je, da tam prestopimo iz regionalnega vlaka na javni potniški promet, za zdaj na avtobuse LPP, druga pa, da po razširjenih Dunajski, Celovški, Šmartinski in Tržaški cesti, ki jih iz cest spreminjamo v avenije, vozi mestna železnica ali avtobusi po rumenih voznih pasovih.

Kje je bo po dolgoročnih planih možna gradnja večjih stanovanjskih sosesk?
Vsekakor bomo nadaljevali projekt Stanežiče, kjer smo zaključili dober urbanistični natečaj. Nosilec projekta je mestni stanovanjski sklad. Najverjetneje bomo stanovanjsko gradnjo še zgostili, ker je bilo za to lokacijo predvidenih premalo stanovanj in je vprašanje, ali bi se v taki obliki investicija izplačala.

Ampak že prej se je govorilo celo o 3000 stanovanjih. Jih bo torej še več?
Zna se zgoditi, da jih bo še več. To je že zelo velika soseska ali že srednje velika občina.

Kaj pa Brdo, Brod, Škofovi zavodi?
Tudi. Zahodna stran mesta s šentviškim predorom in avtocesto bo postala zelo dobra lokacija.

Z gradnjo novega potniškega centra bo zraslo tudi več razmeroma visokih stolpnic. Je še kakšna lokacija v Ljubljani, kjer je predvidena višja pozidava?
Vsekakor. Zdaj imamo ring, ki bo zaključen s povezavo Njegoševe in Roške ulice. Most skozi Cukrarno bomo začeli graditi prihodnje leto. V tem mestnem jedru, ki ga določa ta ring, ne bomo gradili visokih stolpnic, ki bi presegale višino gradu. Na vseh stičnih točkah z glavnimi vpadnicami, se pravi na Dunajski, Šmartinski, Poljanski, Dolenjski, Barjanski, Tržaški in Celovški cesti, bo dovoljena gradnja višjih stavb. Tako že imamo projekt potniškega centra in Tobačne. Druga možnost so stiki z avtocestnim obročem, na severu že imamo Smelt in WTC, dana je pobuda tudi za Dolgi most in območje vzdolž Šmartinske ceste, kjer mesto sodeluje z velikimi lastniki.

Se bo od tam industrija umaknila?
Da. Počasi bo tam več tudi višjih poslovno-stanovanjskih stavb. Po drugi strani iščemo večjo lokacijo za moderno industrijsko cono v okolici Ljubljane, kjer bi v prihodnjih petnajstih letih z ugodno ceno zemljišča privabili srednje velika in manjša podjetja.

Bodo jeseni mestni svetniki obravnavali osnutek lokacijskega načrta za novi stadion v Stožicah?
Pričakujemo, da bi ga do takrat lahko pripravili.

Po podatkih statističnega urada se je vrednost opravljenih gradbenih del v letu dni povišala za 49 odstotkov. Pri tem ima velik delež Ljubljana. Je to posledica bolj intenzivnega urbanističnega načrtovanja?
Seveda. Gradbeni inženirji so že eni najbolj iskanih kadrov.

Najbrž tudi zidarji.
Tudi. Dvig BDP, ki se je zgodil v zadnjih letih, in članstvo v EU sta privedla do bistveno večje gradbene aktivnosti, ki se bo še nadaljevala. Zato za Ljubljano v bližnji prihodnosti pričakujem manjši razvojni bum. Vsi projekti bodo izvedeni, ker zanje intenzivno pripravljamo akte, s tem pa se bodo odprle tudi možnosti za velike investicije.

Kaj se bo zgodilo s cenami stanovanj?
Cene stanovanj srednje kakovosti bi se morale umiriti, ker se bo več gradilo.

Po drugi strani je vse več luksuzne gradnje.
Opažam, da se trg strukturira. Vsekakor so tudi taka stanovanja potrebna. Ne vsepovsod po Ljubljani, ampak morajo te rešitve slediti neki logiki. Z novim planom bomo določili tudi nekaj lokacij, kjer bomo gradili okolju prijazne soseske.

Vir: www.dnevnik.si