Japti ima za spodbujanje neposrednih tujih investicij (NTI) v letošnjem letu na razpolago 6,5 milijona evrov. Kdaj bo objavljen javni razpis?
Do konca meseca. Pričakujem, da bomo imeli v dveh letih, v katerih nameravamo skupaj razdeliti 13 milijonov evrov, osem odpiranj ponudb. Če se bo izkazal zadosten interes, je možno, da se bodo razpoložljiva sredstva izčrpala že prej, zato ni nujno, da bo toliko odpiranj ponudb.

Koliko sredstev je tujim naložbenikom Japti razdelil lani?
Na treh razpisih smo razdelili 5,5 milijona evrov. Pri tem je treba vedeti, da vsa ta sredstva niso bila porabljena, saj dve podjetji nista zagotovili zahtevanih bančnih garancij. Tuji naložbeniki lahko pridobijo tretjino sredstev, ki jih vložijo v Slovenijo. Točkovanje za ta sredstva je bilo povezano s številom novonastalih delovnih mest in velikostjo investicije. V letošnjem letu bomo pri točkovanju dali večji poudarek višini investicij v primerjavi s številom novonastalih delovnih mest. V Ljubljani, na primer, nima smisla privabljati naložb na podlagi večjega števila novih zaposlitev, ampak je bolj smiselno, da se prestolnica razvija z višjimi investicijskimi sredstvi in višjo dodano vrednostjo. Sicer pa je samo na podlagi spodbud Japtija Slovenija lani pritegnila za okoli 50 milijonov evrov naložb, ustvarjenih pa je bilo 570 delovnih mest.

Katera podjetja so lani prejela spodbude?
Carbon, Boxmark Leather, BIA Separations... Skupaj se je na razpis prijavilo 12 podjetij. Za letošnje leto smo zelo optimistični, saj imamo napovedane tri zelo atraktivne ponudbe. Konkretnih imen podjetij ne morem razkriti, lahko pa povem, da prihajajo iz avtomobilskega sektorja in proizvodnje sintetičnih vlaken.

Po raziskavi, ki jo je za Japti nedavno izvedel Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), znaša povprečni delež vhodnih investicij v državah EU 41 odstotkov, v Sloveniji pa 28 odstotkov, s čimer se Slovenija uvršča na rep med vsemi državami EU. Kaj predstavlja problem Slovenije pri privabljanju naložb?
Pri izvajanju ekonomske politike Slovenija v preteklosti NTI ni štela za pomembne. Po drugi strani je poudarjala, da bi morali biti Slovenci lastniki naših podjetij. Od lanskega leta ima Slovenija nov model, po katerem so NTI prva prioriteta države.

Na podlagi raziskave IER namerava več kot 50 odstotkov multinacionalk v prihodnjih treh letih povečati naložbe v novih državah članicah EU. To regijo po širitvenih načrtih uvršča na drugo mesto za državami BRIC (Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske). Ste se v Japtiju na takšne napovedi posebej pripravili?
Japti ni nosilec strategij, temveč njihov izvajalec. Je pa ministrstvo za gospodarstvo te napovedi zaznalo in v letošnjem letu povečalo proračun za NTI za milijon evrov (na 6,5 milijona evrov).

Se po vaših ocenah tuja podjetja odločajo za naložbe v Sloveniji zaradi raznih spodbud?
Pri tujih naložbah obstajata dva koncepta. Nerazvite države tujim podjetjem omogočajo razne davčne spodbude, jim podarjajo zemljo in podobno. V takšne države prihajajo naložbeniki le za kratek čas. Ko se v drugi državi pojavijo boljši pogoji, se investicije hitro preselijo v to državo. Slovenija ima kot razvita država drugačen koncept privabljanja NTI. Želimo si več izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Ta koncept temelji na podeljevanju subvencij investitorjem. Model, s katerim se privablja naložbe v Pomurje, pa temelji na konceptu nerazvitih držav.

Kakšne so pomanjkljivosti in prednosti za NTI v Sloveniji?
Največji problem predstavlja visoka cena nepremičnin. Cena za kvadratni meter zemljišča v poslovnih conah, kamor naj bi prihajala tuja podjetja, se giblje okoli 100 evrov, medtem ko v Nemčiji v povprečju znaša 21 evrov za kvadratni meter. Razlog za tolikšno razliko je v načinu privabljanja NTI.
V Sloveniji nimajo niti država niti občine nič od tega, če privabijo tuje naložbe. Zato so poslovne cone nepremičninski projekti. Na tej podlagi se tujim podjetjem zaračunavajo tudi cene zemljišč. Poleg tega v Sloveniji ne poznamo nobenih rent, saj še nismo usvojili, da bi se nepremičnine in poslovni prostori lahko oddali za 100 let. Na takšen način bi tuja podjetja lahko krepko zmanjšala stroške vstopa na slovenski trg. Po drugi strani Poljaki zemljišča tujim podjetjem ponujajo zastonj. Ikei so ponudili 50.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče za en zlot. Če so v Sloveniji doslej nameravali razviti pravilen model poslovnih con z regijskimi središči, ocenjujem, da jim to ni uspelo.

Kakšen model za NTI bi bil v Sloveniji pravilen?
V neposrednem interesu občine bi moralo biti, da je zemljišče za tuje naložbe najcenejše. Slovenija nima državnih zemljišč, da bi jih dajali v najem za investicijske namene. Hkrati ne obstajajo niti občinska zemljišča, ki bi se oddajala v zakup pod ugodnejšimi pogoji. Zato smo nekonkurenčni z Evropo. Pomanjkljivost Slovenije je tudi relativno visoka cena delovne sile. Pri NTI na globalnem nivoju obstaja neka vsota kapitala, za katero se borijo vse države. Zato bi morali Slovenijo predstavljati kot celotni trg EU, na katerem prebiva 550 milijonov ljudi, ne pa trg dveh milijonov ljudi. Slovenija ni nikoli zanimiva kot trg, na katerem bi nekdo uspel. Moramo se prezentirati kot vstopna točka za regijo ali celotno EU.

Je Slovenija vstopna točka za kakšno multinacionalko?
Za Južno Korejo postajamo pomemben partner. Njihovo podjetje Posco preko Slovenije izvaža avtomobile v evropski prostor, iz njega pa uvaža razne dele za proizvodnjo. Tudi Brazilci so nedavno izkazali interes, da bi na trg EU vstopali preko koprske luke.

Kaj pomeni selitev predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini (PSG) iz Japtija na ministrstvo za zunanje zadeve?
V letošnjem letu bodo po načrtih vsa PSG prešla pod okrilje ministrstva za zunanje zadeve. Po dogovoru bo Japti v njih obdržal določen vpliv. Hkrati bomo okrepili delo v slovenskih poslovnih klubih, ki imajo veliko možnosti za razvoj. V PSG je zaposlen eden ali dva posameznika, v poslovnih klubih pa 20 ljudi. Slovenski poslovni klubi za delovanje na leto prejmejo 20.000 subvencij.
Se pa tudi na področju političnogospodarskih delegacij, ki potujejo v tujino, razvija nov model sodelovanja med ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za gospodarstvom, Gospodarsko zbornico Slovenije ter Japtijem, in sicer pri načrtovanju, izvedbi in spremljanju učinkov posameznega obiska. Predstavniki Japtija ne bodo več spremljali čisto vsake delegacije, ampak le tiste, ki bodo obiskali državo, v kateri ima slovensko gospodarstvo strateške interese. Pomembno je tudi, da po zaključku obiska začnemo obdelovati zbrane podatke. Opazili smo, da je gospodarstvu treba pomagati tudi po obiskih, pri ohranjanju stikov in pri sklepanju pogodb.

Poleg razpisa za NTI Japti pripravlja tudi razpis za spodbujanje podjetništva, ki bo v Uradnem listu predvidoma objavljen jutri. Koliko sredstev za spodbujanje podjetništva ima Japti na razpolago v letošnjem letu?
Razpolaga s 40 milijoni evrov, kar je 40 odstotkov več kot lani.

Komu so ta sredstva namenjena?
Obstaja nekaj sklopov, s katerimi spodbujamo podjetništvo. Eden teh predstavlja promocijo podjetništva, saj je na žalost podjetništvo v Sloveniji še vedno treba promovirati. Ljudje še niso spoznali, da je podjetništvo lahko veliko bolj perspektivno od državnih služb. Zato želimo mladim odpreti oči in jih z izobraževanjem usposobiti za odpiranje podjetij in izdelavo poslovnih načrtov. Poleg tega jim Japti tri leta stoji ob strani s svetovanjem.

Kaj mora možni podjetnik storiti, da pridobi sredstva na javnem razpisu?
Kot rečeno, ga najprej usposobimo. Hkrati se lahko prijavi v inkubator, kjer tri leta plačuje nižje obratovalne stroške (najemnina ipd.), lahko pa se prijavi tudi na inovacijski razpis, kjer obstaja tako imenovani sistem voucherjev. Če se podjetnik na ta razpis prijavi s ciljem, da bo razvil neki patent in mu ga v treh letih pri pristojni instituciji tudi uspe prijaviti, mu Japti pokrije do 50 odstotkov vseh stroškov delovanja.

Po kakšnem ključu boste razdelili 40 milijonov evrov?
Do zdaj so novoustanovljena podjetja prejemala večino razpisanih sredstev. Ugotovili pa smo, da je treba izobraževati tudi podjetja, ki so se uveljavila na trgu. Takšna podjetja izobražujemo pri internacionalizaciji, kar jim bo olajšalo prodor na tuje trge.

Je Slovenija stimulativno okolje za podjetništvo?
Ne vem, zakaj ne bi bila. Če pogledate vse možnosti in sredstva, ki so na razpolago, lahko vsak podjetnik s pomočjo tehnoloških parkov, inkubatorjev in podjetniških parkov uspe. Podjetnik, ki nima dobrih idej, pa za to ne more kriviti države. Država daje platformo za podjetništvo, idej pa ne more razvijati.
Pomanjkljivost pa predstavlja pridobivanje virov financiranja pri bankah. Te nimajo posluha za mala podjetja in jih zato obravnavajo drugače kot velika podjetja. Koristno je, da se vzpostavljajo skladi tveganega kapitala, kar predstavlja veliko priložnost za podjetnike.

Koliko novoustanovljenih podjetij po treh leti preživi?
Le 30 odstotkov. Toda to še ne pomeni, da preostalih 70 odstotkov popolnoma odmre, ampak da prenehajo delovati. Kaj se z njimi dogaja po treh letih, ali se morda združujejo, tega pa ne spremlja nihče.


Vir: www.dnevnik.si