Kakšne so posledice gospodarske krize?

Kriza se nas je krepko dotaknila, čeprav smo že v letu 2008 sprejeli določene varčevalne ukrepe in znižali stroške. Stanje je takšno, da padajo prihodki, ker se manjša prodaja storitev, cene pa stojijo že tri leta. Prostora za kakšno bolj razkošno investiranje ni več. Kljub temu smo dokončali tretjo fazo centralne energetske postaje, nekaj manjših naložb je bilo izvedenih tudi pri vodooskrbi. Uvedli smo veliko ukrepov. Stroški dela bodo v letu 2011 celo nižji kot leta 2008. Samo na ta način lahko zagotavljamo standard dobre oskrbe na vseh področjih, za katere smo pristojni.

Kako ste zmanjšali stroške dela?

S prerazporeditvami in združevanjem posameznih vodilnih delovnih mest, zmanjšanjem individualnih pogodb in tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih. Leta 2008 nas je bilo zaposlenih 231, zdaj nas je 205. Drugi prihranki so materialni. Stroške zmanjšujemo po načelu od zrna do zrna.

Ali je propad Vegrada vplival na zmanjšanje prihodkov?

Ne pomembno. Ostalo je nekaj zadnjih neplačanih računov, pri podjetjih zelo skrbno pazimo, da poravnajo svoje obveznosti.

Razvoj, ki je bil napovedan še pred nekaj leti, pa je očitno zastal?

Seveda se je razvoj zmanjšal. Imamo velik problem zagotavljanja sredstev za pripravo dokumentacije za evropske projekte. To je resen problem. Za zdaj smo vse to še vzdržali, v nadaljevanju z ozirom na upadanje prodaje storitev in zmanjšanje prihodkov pa ne bomo mogli zdržati.

Kateri projekti bi bili v prihodnje najbolj pomembni?

Vsaka naša dejavnost ima kapitalne objekte, ki služijo za oskrbo celotnega prebivalstva. Pri vodooskrbi se je zbralo premalo akumulacije, ker so cene prenizke in niso nikoli pokrivale stroškov. Zdaj je prišel čas, ko moramo te objekte prenoviti. Prenovo potrebuje magistralni vodovodni sistem Šaleške doline. To je kapitalen objekt, od katerega je odvisna varna in zanesljiva oskrba za celotno dolino, zato moramo nujno začeti naložbe.

Je standard oskrbe že v nevarnosti, da se poslabša?

Ta nevarnost je pred vrati. Z obstoječimi napravami, denimo s čistilno napravo, komaj še zagotavljamo predpisano kakovost.

Bi za te naložbe želeli pridobiti evropska sredstva?

Absolutno.

Je to, da komunalne storitve zagotavljate za tri občine, poslovno ugodno ali ne?

To ima svoje pozitivne in negativne strani. Stroškovno je najugodnejše oskrbovati strnjena naselja, ampak pri vodooskrbi ima vsakdo pravico do zdrave in pitne vode, in tako kot v pokojninskem sistemu, je prav, da je solidarnost vgrajena v sistem stroškov, drugače nekateri v bolj oddaljenih zaselkih ne bi mogli zdržati stroškov. Po drugi strani je pa dobro, če ekonomija obsega večje območje, ker je več oskrbovancev in so fiksni stroški manjši.

V minulem mandatu občine Velenje je bil razveljavljen odlok o prispevku za investicijska vlaganja v vodooskrbne in kanalizacijske objekte v obdobju 2009-2020. Kakšne so posledice?

Soočam se s pomanjkanjem prispevkov za razširjeno reprodukcijo. Mislim, da ukinitev tega odloka ni prinesla boljšega standarda ljudem, je pa prinesla težko situacijo na javnemu komunalnemu servisu. Sredstev ni in vprašanje je, kje vzeti delež lokalnih skupnosti, da dobimo potrebna evropska sredstva.
 

Vir: www.dnevnik.si