Strešna kritina iz profilirane pločevine

Bojan Grobovšek, univ.dipl.inž.str.

Članki

Clanki/plocevina

Pred sanacijo strehe ali tudi v primeru novogradnje je potrebno vedeti, kako se opisana kritina vključuje v okolje.

V sestavku so opisane osnovne značilnosti kritine iz profilirane pločevine, ki jo lahko zaradi majhne teže vgrajujemo na lesena ostrešja in je dostopna na domačem trgu.
Primerna je posebej tam, kjer obstoječe opečne ali betonske kritine na lesenem ostrešju ni možno zamenjati brez dodatne ojačitve konstrukcije. Takšen problem se pri zamenjavi kritine iz salonitnih ploščah ponavadi ne pojavi.
Pred sanacijo strehe ali tudi v primeru novogradnje je potrebno vedeti, kako se opisana kritina vključuje v okolje. Kot vemo, so v dopuščene vgradnje takšnih kritin, ki so značilne za krajevno stavbno izročilo. V vsaki lokacijski dokumentaciji je namreč predpisana izvedba strehe in vrsta kritine.

1. Tehnični podatki in opis

Za kritino se uporabljajo plošče iz profilirane pločevine, oblikovane v "mehkih" zaobljenih linijah. Obstaja tudi izvedba z trapeznim profilom.
Plošče so sestavljene iz zunanje obloge iz jeklene pocinkane pločevine debeline 0,5 ali 0, 6 mm ali pa iz aluminijaste pločevine debeline 0,7 mm. V obeh variantah je pločevina dodatno antikorozijsko zaščitena z nanosom barve (industrijsko barvanje in žganje barve pri temperaturi 200 °C - "coil coating"). Kritina je na voljo najpogosteje v treh standardnih barvah in sicer čokoladno rjavi, rdeči in antracit sivi barvi.
V nočnem času in jasnem nebu se površine na spodnji strani kritine precej podhladijo, zato prihaja do pojava kondenza, ki lahko povzroči propadanje lesenega ostrešja. Da se to prepreči je na spodnji strani pločevine nanesen poliuretanski obrizg v debelini od 10 do 20 mm, ki je zaščiten z aluminijasto folijo. Kot zaščita s spodnje strani se uporablja še bitumizirana strešna lepenka. Za individualne stanovanjske se največ uporabljajo plošče širine 1 m in dolžine od 2 do 14 m. Tehnični podatki standardih plošč, ki naj služijo le v informacijo, so prikazani v spodnji tabeli. Možna so tudi določena odstopanja, kar zavisi od proizvajalca plošč in načina izvedbe.

Da zadostimo predpisom je potrebno tudi izolirati strop proti podstrešju, kar je prikazano na sliki št.2.

2. Način izvedbe strehe


Za izvedbo strehe sta možni dve varianti in sicer:
• prezračevana streha,
• neprezračevana streha.

Če je le možno, je bolje, da se odločimo za prezračevano izvedbo, ki ima bistvene prednosti pred neprezračevano izvedbo. Pri neprezračevani izvedbi lahko znotraj strehe pride do pojava kondenziranja vlage, ker takšna izvedba strehe ne dopušča visokih relativnih vlažnosti. V primeru prezračevane sestave, pa znotraj strehe ne prihaja do kondenziranja vlage. Na diagramu slika št.1 je prikazana primerjava uporabnosti prezračevane in neprezračevane variante strehe. Krivulje na diagramu predstavljajo mejo pojava rosenja na notranji oblogi strehe.

V zimskem času prihaja do difuzije vodne pare zaradi temperaturnih razlik in različnih vlažnosti zraka zunaj in znotraj zgradbe. Da se izognemo kondenziranju vlage znotraj strešne sestave, je potrebno vgraditi parno oviro čim bližje topli strani strehe, kar je razvidno iz slike št.2.

Parna zapora preprečuje prehajanje vlažnega zraka v hladno območje strehe pod kritino. Popolnoma pa je difuzijo vodne pare nemogoče preprečiti. Pravilno izvedena in prezračevana izvedba pa lahko omogoča odvajanje vlage. Parna ovira mora biti položena čim bolj tesno, na prebojih mora biti zalepljena z trakom ali ustreznim lepilom, da ne prihaja do netesnosti.
Kot toplotno izolacijo lahko uporabimo mineralno volno. Da se izognemo toplotnim mostovom, je priporočljivo dodatno izolirati škarnike z toplotno izolacijo debeline vsaj 5 cm. Skupna debelina izolacije pa naj znaša od 20 do 25 cm. Toplotna prehodnost (U - vrednost) takšne gradbene sestave znaša približno 0,2 W/m2K.
Da preprečimo prepihovanje zgornje plasti izolacije in s tem veliko izgubo toplote v zimskem času, je koristno da vgradimo še paroprepustno folijo, ki jo položimo na toplotno izolacijo in pritrdimo z vzdolžnimi letvami. Debelina zračnega sloja mora biti minimalno 4 cm. Prezračevana plast pod kritino v poletnem čas tudi preprečuje, da toplota ne prehaja v notranjost, zato takšno izvedbo upravičeno imenujemo tudi "hladna streha". V slemenu moramo zagotoviti ustrezen izpust zraka, kar je prikazano na sliki št.3.

V kapu pa je potrebno zato zagotoviti ustrezen zajem zraka, kar je prikazano na sliki št.4.
Prikaz izvedbe čelnega zaključka, je prikazano na sliki št.5.

3. Zaključek


Opisani sistem plošč sigurno odlikuje majhna masa plošč, hitra in enostavna montaža, velika tesnost, dobra nosilnost, dobra odpornost na požar z zunanje strani in tudi relativno dolga življenjska doba. Kritina poteka v pasovih od slemena do kapa v enem kosu, kar daje strehi dodatno ojačitev, kar pomeni tudi določene prednosti za izvedbo strehe na starejših objektih. Prav tako ni potrebno posegati v obstoječe ostrešje, ker uporabimo kar obstoječo konstrukcijo. 


Vir: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm

Bojan Grobovšek, univ.dipl.inž.str.

Deli na Facebook
Deli na Twitter
CTA

Želite prejemati obvestila o novogradnjah?
Prijavite se na naše e-novice:

Želim se prijaviti